Page 17 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 17
predgovor
ji sledili, so nato korenito spremenili ne le geografsko in politično, temveč
tudi kulturno podobo Evrope. Kljub krizi, ki je po koncu vojne zajela ope-
retno uprizarjanje, so se tudi v tem obdobju uveljavili številni skladatelji z
vidnejšimi operetnimi deli, o čemer govori prvi tematski sklop (Moderni
zacija operete med obema svetovnima vojnama) pričujoče monografije. V
ospredje so stopili novi libretisti, ki so težili k modernizaciji operete; po-
membnejši so začeli postajati mlajši izvajalci, ki pa pogosto niso kazali ka-
rakteristik svojih slavnejših starejših kolegov.
Po koncu prve svetovne vojne so se v novi kulturno-politični realno-
sti južnoslovanske države tudi v Mariboru odprle možnosti za ustanovi-
tev drugega slovenskega poklicnega gledališča. Na pobudo tamkajšnjega
Dramatičnega društva so s pomočjo igralca, režiserja in prvega upravni-
ka gledališča Hinka Nučiča leta 1919 ustanovili Slovensko narodno gleda-
lišče, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervéjeve
operete Mam'zelle Nitouche odprla svoja vrata. Tej so v naslednjih sezonah
sledile številne operete Franza von Suppéja, Jacquesa Offenbacha, Johanna
Straussa ml., Oscarja Strausa, Franza Lehárja, Lea Falla, Roberta Stolza,
Imreja Kálmána, Ralpha Benatzkega in drugih. Tudi slovenski skladatel
ji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg treh
operet Viktorja Parme so v mariborski Operi med obema vojnama izved-
li še operete Josipa Jiranka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana
Kozine in Radovana Gobca. Opereta je v Mariboru prevladovala vse do za-
četka druge svetovne vojne, ko je bilo mariborsko gledališče prisiljeno zap-
reti svoja vrata. Pregled delovanja mariborske Opere med obema vojnama,
ki mu je namenjen drugi tematski sklop pričujoče monografije (Opereta
v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor med obema svetovnima
vojnama), tako kaže, da je opereta domala povsem zaznamovala delovanje
tamkajšnje opere, saj je zavzemala več kot dve tretjini celotnega repertoar-
ja. Podobno lahko tudi na odru ljubljanske Opere v sicer nekoliko manjšem
številu zasledimo operetna dela tako domačih kot tujih skladateljev, o če-
mer govori zadnji, tretji tematski sklop (Opereta v Operi Slovenskega narod
nega gledališča Ljubljana in drugih okoliških gledališčih med obema svetov
nima vojnama) te monografske publikacije.
Kljub nekaterim v zadnjem obdobju opravljenim primarnim raziska-
vam na področju operete bi si zvrst zaradi pečata, ki ga je vtisnila širšim
družbeno-kulturnim potezam spodnještajerske pa tudi kranjske prestolni-
ce, zaslužila pomembnejšo vlogo v sodobnem slovenskem muzikološkem
raziskovanju. Brez nje si namreč ne moremo predstavljati celovitega pogle-
15
ji sledili, so nato korenito spremenili ne le geografsko in politično, temveč
tudi kulturno podobo Evrope. Kljub krizi, ki je po koncu vojne zajela ope-
retno uprizarjanje, so se tudi v tem obdobju uveljavili številni skladatelji z
vidnejšimi operetnimi deli, o čemer govori prvi tematski sklop (Moderni
zacija operete med obema svetovnima vojnama) pričujoče monografije. V
ospredje so stopili novi libretisti, ki so težili k modernizaciji operete; po-
membnejši so začeli postajati mlajši izvajalci, ki pa pogosto niso kazali ka-
rakteristik svojih slavnejših starejših kolegov.
Po koncu prve svetovne vojne so se v novi kulturno-politični realno-
sti južnoslovanske države tudi v Mariboru odprle možnosti za ustanovi-
tev drugega slovenskega poklicnega gledališča. Na pobudo tamkajšnjega
Dramatičnega društva so s pomočjo igralca, režiserja in prvega upravni-
ka gledališča Hinka Nučiča leta 1919 ustanovili Slovensko narodno gleda-
lišče, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervéjeve
operete Mam'zelle Nitouche odprla svoja vrata. Tej so v naslednjih sezonah
sledile številne operete Franza von Suppéja, Jacquesa Offenbacha, Johanna
Straussa ml., Oscarja Strausa, Franza Lehárja, Lea Falla, Roberta Stolza,
Imreja Kálmána, Ralpha Benatzkega in drugih. Tudi slovenski skladatel
ji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg treh
operet Viktorja Parme so v mariborski Operi med obema vojnama izved-
li še operete Josipa Jiranka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana
Kozine in Radovana Gobca. Opereta je v Mariboru prevladovala vse do za-
četka druge svetovne vojne, ko je bilo mariborsko gledališče prisiljeno zap-
reti svoja vrata. Pregled delovanja mariborske Opere med obema vojnama,
ki mu je namenjen drugi tematski sklop pričujoče monografije (Opereta
v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor med obema svetovnima
vojnama), tako kaže, da je opereta domala povsem zaznamovala delovanje
tamkajšnje opere, saj je zavzemala več kot dve tretjini celotnega repertoar-
ja. Podobno lahko tudi na odru ljubljanske Opere v sicer nekoliko manjšem
številu zasledimo operetna dela tako domačih kot tujih skladateljev, o če-
mer govori zadnji, tretji tematski sklop (Opereta v Operi Slovenskega narod
nega gledališča Ljubljana in drugih okoliških gledališčih med obema svetov
nima vojnama) te monografske publikacije.
Kljub nekaterim v zadnjem obdobju opravljenim primarnim raziska-
vam na področju operete bi si zvrst zaradi pečata, ki ga je vtisnila širšim
družbeno-kulturnim potezam spodnještajerske pa tudi kranjske prestolni-
ce, zaslužila pomembnejšo vlogo v sodobnem slovenskem muzikološkem
raziskovanju. Brez nje si namreč ne moremo predstavljati celovitega pogle-
15
