Page 108 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 108
gor Kovačič

označbi trigonometrične točke Czuk na zemljevidu Franciscejskega kata-
stra prišlo do napake; če pa ne gre za napako, ostaja odprto vprašanje o
položaju omenjene točke.

Zemljepisno ime Čuk se v obliki Zhuk na zemljevidu Franciscejskega ka-
tastra pojavi še dvakrat v bližini vzpetine, in sicer približno 400 m južneje
od Czuka. Na vojaškem zemljevidu habsburškega imperija prve izmere, iz
obdobja 1763–1787, se zemljepisno ime Čuk ne pojavlja, medtem ko se po-
javlja na omenjenih zemljevidih druge (1806–1869) in tretje izmere (1869–
1887), in sicer kot Csuk pri drugi izmeri in pri tretji izmeri na zemljevidu
merila 1 : 25.000 kot trigonometrična točka (rdeč trikotnik z rdečo piko
v sredini) Cuk B. (B kot Berg, v prevodu hrib, vrh), z označeno višino 753
m in enako tudi na zemljevidu manjšega merila 1 : 75.000. Z imenom Čuk
(prvič s č) se z zapisano višino 753 m pojavlja tudi na avstro-ogrski topo-
grafski karti merila 1 : 75.000 iz obdobja 1910–1915 ter kot M. Cuc (M kot
monte, v prevodu gora, hrib), z enako označeno višino, na topografski karti
Kraljevine Italije merila 1 : 25.000, na katerem je tudi zapisana višina 807
m na območju Ajdovščine. Razlika v zapisani višini med trigonometrično
točko na starejših topografskih zemljevidih in vrhom vzpetine Čuk na da-
našnjem zemljevidu morda kaže, da ne gre za isto točko ali pa gre zgolj
za napako v izmerjeni višini, ki se je vlekla skozi različna obdobja izdelo-
vanja topografskih zemljevidov. Kot trigonometrična točka brez označene
višine je Čuk označen tudi na topografski karti Jugoslavije merila 1 : 50.000
(1950–1967). Je bil Čuk od nekdaj pomembna lokacija zato, ker v njegovi
bližini poteka katastrska meja med Rodikom in Slopami?

Zanimivo je, da na nobenem od vojaških zemljevidov habsburškega im-
perija ni ne z znakom ne z imenom označena vzpetina Ajdovščina, ki je
najvišja vzpetina daleč naokoli, poleg tega pa je na njej zelo lepo ohranjeno
gradišče (Medeot, Crevato in Margon 2021). Na zemljevidu Franciscejskega
katastra je na njenem mestu napis Na Hora (Na gori), ki pa se pojavi še
enkrat, približno 350 m severno od vrha. Ker so pri izdelavi zemljevidov,
tudi Franciscejskega katastra, zaradi poimenovanj topografskih elemen-
tov vedno sodelovali tudi domačini – informatorji, se morda v »namerni«
izpustitvi poimenovanja Ajdovščina skriva tisto »strahospoštovanje« Ro-
dičanov do omenjene lokacije, ki ga na podlagi zapisov Rutarja (1895) v tej
knjigi omenjajo Medeot, Crevato in A. Margon (2021). Odsotnost imena na
zemljevidih odpira vprašanja, na katera bo potrebno v prihodnosti še odgo-
voriti. V ta kontekst sodi tudi razmišljanje, zakaj je prazgodovinsko naselje
(ostanki zgradb) na Ajdovščini tako dobro ohranjeno, in to ne oziraje se na
dejstvo, da je bilo poseljeno vse do pozne antike (Medeot, Crevato in Mar-

108
   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112   113