Page 104 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 104
gor Kovačič
padajo Reškemu sinklinoriju (Jurkovšek idr. 1996) oziroma Reškemu ter-
ciarnemu bazenu (Šikić in Pleničar 1975). Flišne kamnine so se odložile v
paelogenu, v epohi eocen, v obdobju, ko je prišlo do poglobitve sedimen-
tacijskega prostora t. i. Jadransko-Dinarske karbonatne plošče, na kateri
so se v predhodnih geoloških obdobjih dolge milijone let odlagali apnenci
(Jurkovšek idr. 1996; Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013).
Meja Brkinov ni enoznačna. Če jih kot pretežno flišno pokrajino zamejimo
po litološki meji s starejšimi karbonatnimi kamninami, ki jo obdajajo z
vseh strani, lahko njihovo površino ocenimo na približno 280 km2. K Br-
kinom uvrščamo tudi nekatere predele, zgrajene iz apnencev, kot, recimo,
gričevje južno od Vremskega polja. Brkini imajo zaradi večje nadmorske
višine, najvišja brda ravno na zahodnem delu Brkinov med Artvižami in
Rodikom presegajo 800 m (npr. Ajdovščina), bolj značaj hribovja kot gri-
čevja.
Zahodno od Rodika pokrajino gradijo apnenci, ki po novejših regionalno
geografskih členitvah Slovenije pripadajo pokrajini Kras s Slavniškim po-
gorjem (Senegačnik 2012) oziroma pokrajini Podgorski kras, Čičarija in
Podgrajsko podolje (Perko in Orožen Adamič 1998). Potrebno je poudariti,
da je mejo med pokrajinama Kras in Podgrajsko podolje, ki poteka ravno
na območju rodiške mitske krajine, težko določiti, sploh če izhajamo zgolj
iz naravnogeografskih meril. Zato je za to območje možno uporabljati obe
pokrajinski imeni. Podgrajsko podolje, približno 18 km dolg in 2 do 3 km
širok pas kraške ravnine (Gams 2004), ki meri približno 60 km2, starejši av-
torji označujejo kot suho dolino nekdanje reke, ki se je v kasnejši kraški ra-
zvojni stopnji oblikovala v relativno uravnano kraško podolje (Senegačnik
2012). Gotovo je k razvoju podolja prispevala tudi mlajša tektonika (Gams
2004).
Kras (tudi Matični Kras) je nizka dinarska planota, zgrajena iz apnencev
in dolomitov pretežno kredne starosti, pojavljajo se tudi karbonatne ka-
mnine paleogenske starosti, ki so značilne ravno za območje Rodika. Za-
krasela planota se razteza v dinarski smeri severozahod-jugovzhod, 40 km
v dolžino in 13 km v širino, skupaj pa obsega približno 440 km2 (Kranjc,
Bijuklič in Žalik Huzjan 1997). Na severu in severovzhodu pokrajina meji
na flišne kamnine Vipavske doline, na vzhodu na flišne Brkine. Proti za-
hodu planota potone pod kvartarne naplavine Soče kot dela večje Furlan-
ske nižine. Na jugozahodu Kras omejuje ozek pas fliša ob Tržaškem zalivu
(Gams 2004). Ravno na jugu, na območju Rodika, je prehod Krasa proti
Podgrajskemu podolju in Podgorskemu krasu manj jasen. Kamninska se-
stava Krasa obsega preko 2000 m debelo zaporedje pretežno plitvomor-
104
padajo Reškemu sinklinoriju (Jurkovšek idr. 1996) oziroma Reškemu ter-
ciarnemu bazenu (Šikić in Pleničar 1975). Flišne kamnine so se odložile v
paelogenu, v epohi eocen, v obdobju, ko je prišlo do poglobitve sedimen-
tacijskega prostora t. i. Jadransko-Dinarske karbonatne plošče, na kateri
so se v predhodnih geoloških obdobjih dolge milijone let odlagali apnenci
(Jurkovšek idr. 1996; Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013).
Meja Brkinov ni enoznačna. Če jih kot pretežno flišno pokrajino zamejimo
po litološki meji s starejšimi karbonatnimi kamninami, ki jo obdajajo z
vseh strani, lahko njihovo površino ocenimo na približno 280 km2. K Br-
kinom uvrščamo tudi nekatere predele, zgrajene iz apnencev, kot, recimo,
gričevje južno od Vremskega polja. Brkini imajo zaradi večje nadmorske
višine, najvišja brda ravno na zahodnem delu Brkinov med Artvižami in
Rodikom presegajo 800 m (npr. Ajdovščina), bolj značaj hribovja kot gri-
čevja.
Zahodno od Rodika pokrajino gradijo apnenci, ki po novejših regionalno
geografskih členitvah Slovenije pripadajo pokrajini Kras s Slavniškim po-
gorjem (Senegačnik 2012) oziroma pokrajini Podgorski kras, Čičarija in
Podgrajsko podolje (Perko in Orožen Adamič 1998). Potrebno je poudariti,
da je mejo med pokrajinama Kras in Podgrajsko podolje, ki poteka ravno
na območju rodiške mitske krajine, težko določiti, sploh če izhajamo zgolj
iz naravnogeografskih meril. Zato je za to območje možno uporabljati obe
pokrajinski imeni. Podgrajsko podolje, približno 18 km dolg in 2 do 3 km
širok pas kraške ravnine (Gams 2004), ki meri približno 60 km2, starejši av-
torji označujejo kot suho dolino nekdanje reke, ki se je v kasnejši kraški ra-
zvojni stopnji oblikovala v relativno uravnano kraško podolje (Senegačnik
2012). Gotovo je k razvoju podolja prispevala tudi mlajša tektonika (Gams
2004).
Kras (tudi Matični Kras) je nizka dinarska planota, zgrajena iz apnencev
in dolomitov pretežno kredne starosti, pojavljajo se tudi karbonatne ka-
mnine paleogenske starosti, ki so značilne ravno za območje Rodika. Za-
krasela planota se razteza v dinarski smeri severozahod-jugovzhod, 40 km
v dolžino in 13 km v širino, skupaj pa obsega približno 440 km2 (Kranjc,
Bijuklič in Žalik Huzjan 1997). Na severu in severovzhodu pokrajina meji
na flišne kamnine Vipavske doline, na vzhodu na flišne Brkine. Proti za-
hodu planota potone pod kvartarne naplavine Soče kot dela večje Furlan-
ske nižine. Na jugozahodu Kras omejuje ozek pas fliša ob Tržaškem zalivu
(Gams 2004). Ravno na jugu, na območju Rodika, je prehod Krasa proti
Podgrajskemu podolju in Podgorskemu krasu manj jasen. Kamninska se-
stava Krasa obsega preko 2000 m debelo zaporedje pretežno plitvomor-
104
