Page 128 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 128
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon

Slika 3
Marchesettijeva risba gradišča
Gabrova stran (Marchesetti 1903, 80)

»Na Tretjem vrhu je bil enkrat velik grad« (Peršolja 2000, 45). Gradišče
na hribu Gabrova stran (kota 609) je arheologom relativno dobro poznano.
Da je na tem kraju zraslo veliko utrjeno naselje, ne preseneča. Naravni po-
goji – dominanten položaj na vrhu vzpetine, prepaden teren na severnem
in zahodnem delu, ki omogoča učinkovito obrambo, in prisotnost vodnih
virov v neposredni bližini – so naravnost idealni.

Preučeval in kartiral ga je že Marchesetti, ki ga je opisal s sledečimi be-
sedami (1903, 79–80):⁴

Gradišče obsega tri vrhove in je torej nezanemarljive velikosti. V dol-
žino meri 500 metrov, široko pa je od 60 do 100 metrov. Njegova
zgradba je dokaj zapletena in je precej različna od splošno razširje-
nega tipa. Južna vrhova sta obkrožena z obrambnim okopom, ki je
dolg 550 metrov, visok od 0,5 do 1 metra in širok od 6 do 15 metrov.
Na nekaterih kratkih odsekih okopa ni. Tako ograjeno območje deli
na dva dela izrazit prečen nasip, ki se nadaljuje še kakšnih 40 metrov
vzdolž brežine izven gradišča. Na zahodni strani so opazni ostanki še
enega notranjega nasipa, ki pa je precej manj izrazit. Vzdolž hrbta, ki
se nežno vzpenja proti severnemu vrhu, je na zahodni strani dobro
viden 210-metrski obrambni okop. Na vzhodni strani, kjer je brežina
zelo strma, je obrambni okop prisoten le v sledeh.

Celotno območje je bilo tekom 20. stoletja predmet intenzivnega voja-
škega utrjevanja. Med prvo svetovno vojno so gradišče tako prepredli strel-
ski jarki in manjši utrjeni položaji, gradnja vojaških objektov pa se je na-
daljevala tudi v kasnejših obdobjih. Na žalost je bil pri tem uporabljen ma-
terial, ki je bil najbolj pri roki, tj. kamenje iz obrambnih okopov gradišča.
Zaradi tega so strukture, ki so bile pred dobrimi sto leti še dobro vidne,

⁴ Marchesetti gradišče poimenuje »castelliere di Cacice«. Iz italijanščine prevedla Alja Mar-
gon.

128
   123   124   125   126   127   128   129   130   131   132   133