Page 130 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
Slika 4
Lidarski posnetek
Debele griže (gradišče
in osem vrtač)
Na nekaterih mestih, predvsem v severnem in zahodnem delu gradišča,
so ostanki obrambnega okopa še vedno dobro vidni, medtem ko so drugje
že povsem zabrisani. Stanje je najslabše v južnem delu. Na splošno lahko
rečemo, da je gradišče Debela griža zaradi naravne zaščite, ki mu jo nudijo
vrtače, nekaj posebnega. Kljub bistveno manjšemu obsegu na nek način
spominja na istoimensko gradišče v bližini Volčjega Grada. »Lepa krožna
planjava« znotraj obrambnega okopa je v resnici zakrasela in posejana s
skalami, zato ne deluje kot vabljiv kraj za poselitev. Tudi bližnja okolica je
močno zakrasela in ne ravno rodovitna, saj so za poljedelstvo potencialno
primerne le nekatere manjše doline. Iz tega bi bilo upravičeno domnevati,
da so se na tem področju ukvarjali predvsem z živinorejo.
Slapšak (1995) domneva, da je bilo gradišče verjetno prvenstveno name-
njeno nadzoru teritorija in ne bivanju. Najverjetneje je spadalo v vplivno
območje gradišča na Ajdovščini (kota 804), ki je bilo precej pomembnejše.
Vsekakor pa je zanimivo, da so na območju Debele griže našli arheološke
ostanke, ki zavzemajo obdobje od pozne bronaste dobe pa vse do rimskega
obdobja. To kaže, da je bilo gradišče vseeno pomembno in poseljeno res
dolgo časa.
Jama, ki jo omenja Marchesetti, je znana kot Rodiška pečina (tudi Pe-
čina v Remenšici oz. Pečina v Remeščici). Zaradi strmega terena je dostop
do nje in do bližnjih spodmolov nekoliko težaven. Možno je sicer, da so jo v
preteklosti izrabljali kot skrivališče, vendar bi bili ljudje, ki bi se v njej skri-
vali, v primeru obleganja istočasno ujeti v past. Dostopna pot je namreč
samo ena.
130
Slika 4
Lidarski posnetek
Debele griže (gradišče
in osem vrtač)
Na nekaterih mestih, predvsem v severnem in zahodnem delu gradišča,
so ostanki obrambnega okopa še vedno dobro vidni, medtem ko so drugje
že povsem zabrisani. Stanje je najslabše v južnem delu. Na splošno lahko
rečemo, da je gradišče Debela griža zaradi naravne zaščite, ki mu jo nudijo
vrtače, nekaj posebnega. Kljub bistveno manjšemu obsegu na nek način
spominja na istoimensko gradišče v bližini Volčjega Grada. »Lepa krožna
planjava« znotraj obrambnega okopa je v resnici zakrasela in posejana s
skalami, zato ne deluje kot vabljiv kraj za poselitev. Tudi bližnja okolica je
močno zakrasela in ne ravno rodovitna, saj so za poljedelstvo potencialno
primerne le nekatere manjše doline. Iz tega bi bilo upravičeno domnevati,
da so se na tem področju ukvarjali predvsem z živinorejo.
Slapšak (1995) domneva, da je bilo gradišče verjetno prvenstveno name-
njeno nadzoru teritorija in ne bivanju. Najverjetneje je spadalo v vplivno
območje gradišča na Ajdovščini (kota 804), ki je bilo precej pomembnejše.
Vsekakor pa je zanimivo, da so na območju Debele griže našli arheološke
ostanke, ki zavzemajo obdobje od pozne bronaste dobe pa vse do rimskega
obdobja. To kaže, da je bilo gradišče vseeno pomembno in poseljeno res
dolgo časa.
Jama, ki jo omenja Marchesetti, je znana kot Rodiška pečina (tudi Pe-
čina v Remenšici oz. Pečina v Remeščici). Zaradi strmega terena je dostop
do nje in do bližnjih spodmolov nekoliko težaven. Možno je sicer, da so jo v
preteklosti izrabljali kot skrivališče, vendar bi bili ljudje, ki bi se v njej skri-
vali, v primeru obleganja istočasno ujeti v past. Dostopna pot je namreč
samo ena.
130
