Page 137 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Arheologija spomina: primer Rodika

Slika 6
Lidarski posnetek
Ajdovščine

bivalstvo, tj. Rundikte, ki jim zaradi kompleksnih vprašanj ne znamo pri-
pisati etnične pripadnosti. Po rimski osvojitvi, do katere je najverjetneje
prišlo proti koncu 2. stoletja pr. n. št., so najverjetneje vsaj deloma opustili
svoja višinska utrjena naselja in začeli poseljevati tudi ravninska področja.
Tako so nastala antična naselja kot tisto na lokaciji Pod Lipami, (ešd: 7312),
poštna postaja Ad Malum in druga. Pomembno vlogo je pri tem imelo tudi
razvejano rimsko cestno omrežje (Slapšak 1995; 1997).⁹

Ravno rimskim cestam se gre zahvaliti za edino antično omembo teh
krajev. Leta 1842 so pri Materiji našli rimski napisni kamen¹⁰ s sledečim
zapisom v latinščini:

(H)anc viam derectam per Atium centurion(em) post sententiam dic-
tam ab A Plautio legato Ti Claudi Caesaris Aug(usti) Germ(anici) et
postea translatam a Rundictibus in fines C Laecani Bassi restituit
iussu Ti Claudi Caesaris Aug(usti) Germ(anici) imperatoris L Ruffe-
lius Severus primiplaris.

Zapis govori o uspešno rešenem sporu med rimskim veleposestnikom
Gajom Lekanijem Basom in avtohtonimi prebivalci Rundikti. Do spora
je prišlo zaradi meje med posestvi in pravice do koriščenja lokalnih cest

⁹ Po Matarskem podolju je tekla t. i. via Tarsatica, ki je povezovala Tergeste (Trst) in Tarsatico
(Reka).

¹⁰ Napisni kamen iz Materije hrani Mestni muzej za zgodovino in umetnost v Trstu (Museo
Civico di Storia ed Arte di Trieste), v Rodiku pa je moč videti njegovo kopijo.

137