Page 140 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
simo Medeot, Mario Crevato in Alja Margon
Slika 7 Ostanki kamnite konstrukcije na Vrhulah (avtor fotografije Društvo Limes)
objekt. Dostop do utrdbe je bil možen samo po slemenu, saj sta tako južno
kot severno pobočje zelo strma. Če ne bi bilo gozda, bi bil razgled zelo do-
ber, saj bi se proti severu videlo vse do doline reke Reke, proti jugu pa bi bil
možen dober nadzor Matarskega podolja.
Pristava
Arheološko sicer neraziskana Pristava je v ljudskem izročilu pustila veliko
sledi. Poleg tega, da je to ena izmed lokacij, kjer naj bi stale »ajdušne« (glej
točko 9), naj bi po drugi zgodbi tod stalo tudi naselje: »Podgrad pri Vre-
mah je bil najprej na Pristavi, kakor imenujejo domačini grič nad Podgra-
dom (proti zahodu). Tam so namreč živeli majerji, to so grofovi hlapci. Še
danes so ohranjena imena, kot so vrtovi, žardin . . . Na vrhu Pristave, na
zahodnem delu, so še danes vidne groblje.« (Hrobat 2003, 59). Domačini
vedo povedati tudi to, da so tam še vedno dobro vidne ograde, ki so bile
namenjene varovanju grofovih ovc (Kerševan in Krebelj 2003).
Vidimo torej, da je tudi pri ljudskem izročilu o Pristavi viden dualizem
utrdba – naselje, ki ga v končni fazi lahko potrdimo tudi na terenu. »Ajduš-
no« bi tako lahko iskali na vršni koti 635, ki je v Franciscejskem katastru
140
Slika 7 Ostanki kamnite konstrukcije na Vrhulah (avtor fotografije Društvo Limes)
objekt. Dostop do utrdbe je bil možen samo po slemenu, saj sta tako južno
kot severno pobočje zelo strma. Če ne bi bilo gozda, bi bil razgled zelo do-
ber, saj bi se proti severu videlo vse do doline reke Reke, proti jugu pa bi bil
možen dober nadzor Matarskega podolja.
Pristava
Arheološko sicer neraziskana Pristava je v ljudskem izročilu pustila veliko
sledi. Poleg tega, da je to ena izmed lokacij, kjer naj bi stale »ajdušne« (glej
točko 9), naj bi po drugi zgodbi tod stalo tudi naselje: »Podgrad pri Vre-
mah je bil najprej na Pristavi, kakor imenujejo domačini grič nad Podgra-
dom (proti zahodu). Tam so namreč živeli majerji, to so grofovi hlapci. Še
danes so ohranjena imena, kot so vrtovi, žardin . . . Na vrhu Pristave, na
zahodnem delu, so še danes vidne groblje.« (Hrobat 2003, 59). Domačini
vedo povedati tudi to, da so tam še vedno dobro vidne ograde, ki so bile
namenjene varovanju grofovih ovc (Kerševan in Krebelj 2003).
Vidimo torej, da je tudi pri ljudskem izročilu o Pristavi viden dualizem
utrdba – naselje, ki ga v končni fazi lahko potrdimo tudi na terenu. »Ajduš-
no« bi tako lahko iskali na vršni koti 635, ki je v Franciscejskem katastru
140
