Page 163 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 163
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku
diva v nov kontekst. A prav s tem prenosom se pomemben del izvornega
korpusa dediščine ohranja. Nenazadnje, v mednarodnem kontekstu ohra-
njanja nesnovne dediščine je storytelling termin, ki označuje kategorijo
nesnovne dediščine; njena ohranjanje in razvoj pa se promovira preko fe-
stivalov. Primer dobre prakse v evropskem kontekstu je program »Land
of Legends« v švedski regiji Kronoberg (u n e s c o b. l.b). Malenkost bolj
oddaljen, a za Rodik relevanten je tudi primer ustnega izročila kirgizijskih
epskih pripovedovalcev, ki se ohranja z vzpostavitvijo študijskih centrov,
kjer bi potekal horizontalen in vertikalen (medgeneracijski) prenos znanj,
ter digitalnega arhiva (une s co b. l.c). Bistvena naloga upravljanja pa je v
tem oziru ustrezno usmerjanje dela vodnikov in podajanje jasnih smernic
stran od banalizacije nesnovne dediščine. Slednja je poleg zamrzovanja in
poblagovljenja namreč ena od bistvenih prepoznanih groženj za nesnovno
dediščino (Pukl 2012, 28; Židov 2014), ki jo lahko zajezi ustrezen strokovni
nadzor nad podanimi vsebinami (Hrobat Virloget 2019, 36). V ta namen
so bili v okviru projekta »Mitski park« oblikovane smernice za interpreta-
cijo mitske krajine (Hrobat Virloget 2021) ter izvedena izobraževanja za
vodnike. Slednja so vsebovala tako izobraževanja o sami vsebini ustnega
mitskega izročila kot znanja o njihovi strokovni razlagi.
Pomen za lokalno skupnost
Mednarodno promovirani primeri dobrih praks ohranjanja in upravljanja
nesnovne dediščine se posvečajo primarno tradicionalnim skupnostim,
smisel ohranjanja nesnovne dediščine pa je, kot že rečeno, trajnostni razvoj
skupnosti, torej ohranjanje njene kulturne in ekonomske podstati. u n e -
s c o-v register dobrih praks za varovanje nesnovne kulturne dediščine,
ki je namenjen izmenjavi najboljših praks in mednarodnemu povezova-
nju, kot vzor izpostavlja npr. živi muzej glasbe Fandanga v Braziliji, preko
katerega se je opolnomočila in ekonomsko ponovno vzpostavila lokalna
skupnost (u n e s c o b. l.a). Za upravljanje nesnovne dediščine je tako na
prvo mesto postavljen pogoj, ki je eden izmed temeljev tudi pri upravljanju
snovne dediščine – to je vključenost lokalne skupnosti v procese odločanja
(Wijesuriya, Thompson in Young 2013; Plestenjak in Stokin 2016, 13). Samo
aktivna vloga lokalne skupnosti omogoča vzdrževanje in ohranjanje dedi-
ščine ter spomenikov na lokalni ravni. Lokalna skupnost pa ima od tega
tudi neposredne in posredne koristi, od dobička od vstopnin in prodaje
spominkov do trženja lokalnih izdelkov in povečanega obiska gostinskih
objektov, posebej pa je treba izpostaviti širši razvoj kulturnega turizma z
urejanjem infrastrukture (kolesarske in pohodniške poti), raznovrstno po-
163
diva v nov kontekst. A prav s tem prenosom se pomemben del izvornega
korpusa dediščine ohranja. Nenazadnje, v mednarodnem kontekstu ohra-
njanja nesnovne dediščine je storytelling termin, ki označuje kategorijo
nesnovne dediščine; njena ohranjanje in razvoj pa se promovira preko fe-
stivalov. Primer dobre prakse v evropskem kontekstu je program »Land
of Legends« v švedski regiji Kronoberg (u n e s c o b. l.b). Malenkost bolj
oddaljen, a za Rodik relevanten je tudi primer ustnega izročila kirgizijskih
epskih pripovedovalcev, ki se ohranja z vzpostavitvijo študijskih centrov,
kjer bi potekal horizontalen in vertikalen (medgeneracijski) prenos znanj,
ter digitalnega arhiva (une s co b. l.c). Bistvena naloga upravljanja pa je v
tem oziru ustrezno usmerjanje dela vodnikov in podajanje jasnih smernic
stran od banalizacije nesnovne dediščine. Slednja je poleg zamrzovanja in
poblagovljenja namreč ena od bistvenih prepoznanih groženj za nesnovno
dediščino (Pukl 2012, 28; Židov 2014), ki jo lahko zajezi ustrezen strokovni
nadzor nad podanimi vsebinami (Hrobat Virloget 2019, 36). V ta namen
so bili v okviru projekta »Mitski park« oblikovane smernice za interpreta-
cijo mitske krajine (Hrobat Virloget 2021) ter izvedena izobraževanja za
vodnike. Slednja so vsebovala tako izobraževanja o sami vsebini ustnega
mitskega izročila kot znanja o njihovi strokovni razlagi.
Pomen za lokalno skupnost
Mednarodno promovirani primeri dobrih praks ohranjanja in upravljanja
nesnovne dediščine se posvečajo primarno tradicionalnim skupnostim,
smisel ohranjanja nesnovne dediščine pa je, kot že rečeno, trajnostni razvoj
skupnosti, torej ohranjanje njene kulturne in ekonomske podstati. u n e -
s c o-v register dobrih praks za varovanje nesnovne kulturne dediščine,
ki je namenjen izmenjavi najboljših praks in mednarodnemu povezova-
nju, kot vzor izpostavlja npr. živi muzej glasbe Fandanga v Braziliji, preko
katerega se je opolnomočila in ekonomsko ponovno vzpostavila lokalna
skupnost (u n e s c o b. l.a). Za upravljanje nesnovne dediščine je tako na
prvo mesto postavljen pogoj, ki je eden izmed temeljev tudi pri upravljanju
snovne dediščine – to je vključenost lokalne skupnosti v procese odločanja
(Wijesuriya, Thompson in Young 2013; Plestenjak in Stokin 2016, 13). Samo
aktivna vloga lokalne skupnosti omogoča vzdrževanje in ohranjanje dedi-
ščine ter spomenikov na lokalni ravni. Lokalna skupnost pa ima od tega
tudi neposredne in posredne koristi, od dobička od vstopnin in prodaje
spominkov do trženja lokalnih izdelkov in povečanega obiska gostinskih
objektov, posebej pa je treba izpostaviti širši razvoj kulturnega turizma z
urejanjem infrastrukture (kolesarske in pohodniške poti), raznovrstno po-
163
