Page 130 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 130
avje starostnikov | health of the elderly Vpliv epidemije COVID-19 na pojavnost depresivnih simptomov
pri starejših odraslih v referenčni ambulanti

Tjaša Šarić,1 Karin Kramberger2
1 Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Maribor, Slovenija
2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor, Slovenija
Uvod. Depresija je vse bolj razširjena psihična motnja, s katero se sooča že več
kot 264 milijonov ljudi po vsem svetu. Učinki depresije so lahko dolgotrajni in
ponavljajoči, kar zelo vpliva na kvaliteto življenja. Glavna strategija za boj pro-
ti COVID-19 večine držav po svetu je socialna distanca, kar je glavni vzrok za
vse večjo osamljenost ljudi, posledično nastanek depresivne motnje, zlasti pri
starejših odraslih. Po izsledkih raziskave SI-PANDA (2021) je bilo ugotovljeno,
da je pri 15,8 % pacientov s kroničnimi boleznimi povečana uporaba antidepre-
sivov, ki jih ni predpisal zdravnik. Vsekakor je socialna distanca pomemben in
učinkovit ukrep za zajezitev epidemije, vendar pa se moramo zavedati, da pri
ljudeh pušča psihične posledice. Skozi epidemijo je pri starejših odraslih raven
depresivne motnje v duševnem zdravju nihala, vendar se je v 12. valu po poro-
čanju SI-PANDA raven duševnih motenj znižala.
Metode: Pri pisanju članka smo uporabili deskriptivno metodo pregleda litera-
ture slovenskih in tujih raziskav s področja vpliva epidemije COVID-19 na ra-
zvoj depresivnih simptomov pri starejših odraslih, pri katerih se prej depresiv-
ni simptomi niso kazali. Iskanje literature je potekalo s pomočjo bibliografskega
sistema COBISS, ter pregledom literature v tujih bazah, kot so Medline, CI-
NAHL, PubMed, Wiley, Sicris in EBSCOhost. Literaturo smo iskali za obdobje
2019 do 2021. Ključne besede, ki smo jih uporabili so bile: COVID-19, depresi-
ja, starejši odrasli, stres, osamljenost.
Rezultati: Ugotovili smo, da so starejši odrasli v času epidemije COVID-19 bolj
izpostavljeni dejavnikom tveganja, kot so osamljenost, stres in socialna distan-
ca. Ti dejavniki so glavni sprožilci za razvoj depresivnih simptomov. Velik vpliv
na psihično zdravje starejših ljudi imajo mediji, kateri poleg opravljanja koristne-
ga dela, informiranja javnosti, lahko tudi negativno vplivajo na javnost z neneh-
nim poročanjem o širjenju bolezni ter o številu smrtnih primerov, kar izolirane
osebe lahko spravi v obup. Depresivni simptomi pa se pojavljajo tudi, če so lju-
dje dalj časa samoizolirani, brezvoljni, osamljeni in od vseh pozabljeni. Kakšne
posledice je s seboj prinesla epidemija COVID-19 ne le ekonomske, pač pa tu-
di psihične, bomo lahko še mesece ugotavljali, saj vse, kar doživljamo, vpliva na
naše telo in dušo.
Razprava in zaključki: Ob pregledu tujih raziskav smo ugotovili, da obstaja ko-
relacija med epidemijo in epidemiološkimi ukrepi ter depresivnimi simptomi,
kar je v nasprotju s slovensko raziskavo, ki kaže, da se je prisotnost teh simpto-
mov v 12. valu raziskave znižala pri vseh starostnih skupinah, nasploh pa je bila
v starostni skupini od 65 do 74 let najnižja. Depresivni simptomi v začetni fazi
velikokrat niso pravočasno odkriti pri polovici oseb, kar kaže na potrebno po
učinkovitejši preventivni obravnavi v Referenčni ambulanti družinske medicine
s presejanjem in svetovanjem.
Ključne besede: COVID-19, depresija, starejši odrasli, stres, osamljenost

128
   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135