Page 20 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 20
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vabljeno predavanje
Odnos do podpornih tehnologij med starejšimi osebami
in neformalnimi oskrbovalci v Sloveniji
Simona Hvalic-Touzery, Vesna Dolničar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Center za družboslovno
informatiko, Ljubljana,
Uvod. Kljub dokazom o pozitivnih učinkih podpornih tehnologij na življenja
starejših oseb in njihovih oskrbovalcev, je razširjenost njihove uporabe še ve-
dno nizka, še posebej v Sloveniji. V zadnjih letih so bile večinoma razvite oz-
ko usmerjene tehnološko podprte rešitve. V okviru mednarodnega projekta
i-evAALution smo proučevali sprejetje in učinke uporabe paketa z več pame-
tnimi rešitvami na starejše ljudi, ki živijo doma, in na njihove neformalne oskr-
bovalce. Predstavljamo preliminarne rezultate dela študije, ki se osredotoča na
rezultate osnovnega anketnega vprašalnika med slovenskimi udeleženci študije.
Metode. Randomizirana kontrolirana raziskava je potekala od 2019 do 2021 v
Osrednjeslovenski regiji. V vzorec je bilo vključenih 55 diad starejših prejemni-
kov oskrbe (PE) in njihovih neformalnih oskrbovalcev (SE). PE so bili v pov-
prečju stari 78,6 let (SO = 7,79). 43,6 % jih je imelo v preteklem letu izkušnjo
s padcem. SE so bili v povprečju stari 52,8 let (SO = 11,58). Večinoma (71 %)
so bili otroci prejemnika neformalne oskrbe. PE in SE so izpolnili vprašalnike v
treh ali štirih časovnih točkah: na začetku (pred naključno umestitev v testno ali
kontrolno skupino), po namestitvi (samo testna skupina), po 4-5 mesecih (obe
skupini) in na koncu, po 12 mesecih (samo kontrolna skupina). Podatki so bi-
li obdelani s statističnim paketom SPSS 20.0. Rezultati. Ugotovili smo statistič-
no pomembno razliko v zanimanju PE in njihovih SE za novo tehnologijo (MPE
= 2,63, MSE = 2,12, p = 0,000) ter v njihovem sprejemanju tehnologij (MPE =
3,12, MSE = 3,70, p = 0,004). Tako PE kot SE so kot najpomembnejše lastno-
sti testiranega paketa pametnih rešitev prepoznali zagotavljanje varnosti (MPE
= 4,32, MSE = 4,46), zagotavljanje storitev v nujnih situacijah (MPE = 4,17, MSE
= 4,41) in storitve povezane s testiranim paketom (npr. namestitev, vzdrževa-
nje) (MPE = 4,17, MSE = 4,36). Najmanj pomembna lastnost so bile prostoča-
sne dejavnosti (MPE = 1.98, MSE = 2.35).
Razprava in zaključek. Študija prispeva k omejenim empiričnim dokazom o spre-
jemanju podpornih tehnologij in odnosu do njih med starejšimi osebami in nji-
hovimi oskrbovalci v Sloveniji. Razumevanje njihovega dojemanja podpornih
tehnologij in njihovih potreb je koristno tako za razvijalce kot za ponudnike to-
vrstnih rešitev in lahko doprinese k bolj učinkovitemu uvajanju inovativnih pod-
pornih tehnologij v zdravstvu in oskrbi.
Ključne besede: podporne tehnologije, sprejemanje tehnologij, odnos do
tehnologij, randomizirana kontrolirana raziskava
18
Odnos do podpornih tehnologij med starejšimi osebami
in neformalnimi oskrbovalci v Sloveniji
Simona Hvalic-Touzery, Vesna Dolničar
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Center za družboslovno
informatiko, Ljubljana,
Uvod. Kljub dokazom o pozitivnih učinkih podpornih tehnologij na življenja
starejših oseb in njihovih oskrbovalcev, je razširjenost njihove uporabe še ve-
dno nizka, še posebej v Sloveniji. V zadnjih letih so bile večinoma razvite oz-
ko usmerjene tehnološko podprte rešitve. V okviru mednarodnega projekta
i-evAALution smo proučevali sprejetje in učinke uporabe paketa z več pame-
tnimi rešitvami na starejše ljudi, ki živijo doma, in na njihove neformalne oskr-
bovalce. Predstavljamo preliminarne rezultate dela študije, ki se osredotoča na
rezultate osnovnega anketnega vprašalnika med slovenskimi udeleženci študije.
Metode. Randomizirana kontrolirana raziskava je potekala od 2019 do 2021 v
Osrednjeslovenski regiji. V vzorec je bilo vključenih 55 diad starejših prejemni-
kov oskrbe (PE) in njihovih neformalnih oskrbovalcev (SE). PE so bili v pov-
prečju stari 78,6 let (SO = 7,79). 43,6 % jih je imelo v preteklem letu izkušnjo
s padcem. SE so bili v povprečju stari 52,8 let (SO = 11,58). Večinoma (71 %)
so bili otroci prejemnika neformalne oskrbe. PE in SE so izpolnili vprašalnike v
treh ali štirih časovnih točkah: na začetku (pred naključno umestitev v testno ali
kontrolno skupino), po namestitvi (samo testna skupina), po 4-5 mesecih (obe
skupini) in na koncu, po 12 mesecih (samo kontrolna skupina). Podatki so bi-
li obdelani s statističnim paketom SPSS 20.0. Rezultati. Ugotovili smo statistič-
no pomembno razliko v zanimanju PE in njihovih SE za novo tehnologijo (MPE
= 2,63, MSE = 2,12, p = 0,000) ter v njihovem sprejemanju tehnologij (MPE =
3,12, MSE = 3,70, p = 0,004). Tako PE kot SE so kot najpomembnejše lastno-
sti testiranega paketa pametnih rešitev prepoznali zagotavljanje varnosti (MPE
= 4,32, MSE = 4,46), zagotavljanje storitev v nujnih situacijah (MPE = 4,17, MSE
= 4,41) in storitve povezane s testiranim paketom (npr. namestitev, vzdrževa-
nje) (MPE = 4,17, MSE = 4,36). Najmanj pomembna lastnost so bile prostoča-
sne dejavnosti (MPE = 1.98, MSE = 2.35).
Razprava in zaključek. Študija prispeva k omejenim empiričnim dokazom o spre-
jemanju podpornih tehnologij in odnosu do njih med starejšimi osebami in nji-
hovimi oskrbovalci v Sloveniji. Razumevanje njihovega dojemanja podpornih
tehnologij in njihovih potreb je koristno tako za razvijalce kot za ponudnike to-
vrstnih rešitev in lahko doprinese k bolj učinkovitemu uvajanju inovativnih pod-
pornih tehnologij v zdravstvu in oskrbi.
Ključne besede: podporne tehnologije, sprejemanje tehnologij, odnos do
tehnologij, randomizirana kontrolirana raziskava
18
