Page 24 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 24
avje starostnikov | health of the elderly Vabljeno predavanje
Med staranjem in demenco
Zvezdan Pirtošek
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta , Katedra za nevrologijo,
Ljubljana, Slovenija
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika, Ljubljana, Slovenija
V zgodovini je meja med fiziološkim staranjem in demenco ostajala nejasna in
neopredeljena, v večini družb in obdobij pa je bila demenca razumljena kot
sestavni del staranja. Šele nevropatološke študije Aloisa Alzheimerja so jasno
opredelile demenco kot bolezensko stanje z značilnimi kliničnimi (izrazita mo-
tnja višjih miselnih funkcij, ki v veliki meri onemogoča smiselne dnevne aktivno-
sti) in histološkimi (amiloidne lehe in nevrofibrilarne pentlje) znaki. Kljub temu
pa je tudi izkušenemu zdravniku v začetnih ali v predkliničnih stopnjah Alzhei-
merjeve bolezni zgolj na osnovi kliničnega pregleda dostikrat težko opredeliti
ali gre za začetne (najpogosteje spominske) motnje v okviru fiziološkega stara-
nja ali pa se te težave že odsevajo bolezenski proces.
S starostjo se upočasni hitrost procesiranja informacij, zato je med prvimi zna-
ki upad deljene pozornosti, nekoliko težji in počasnejši priklic in učenje novih
informacij, upočasnjeno je psihomotorično odzivanje, razmišljanje in govor; a
te spremembe so zelo individualne in nekatere študije ugotavljajo, da pri 70ih
25 % starostnikov kognitivno še vedno funkcionira tako dobro kot povprečen
20-letnik. O blagi kognitivni motnji (BKM) govorimo takrat, ko o prvih kogni-
tivnih spremembah (zlasti pozabljivosti) poroča posameznik ali njegovi svojci,
je pa še vedno samostojen, brez težav v izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Po-
drobno testiranje potrdi težave. Vzrok BKM je lahko stres, preobremenitev,
depresija, a vendar BKM predstavlja tudi povečano tveganje za nastanek de-
mence; v tem primeru bo ponavljano, serijsko testiranje dalo vse slabši rezul-
tat, prehod v nevrodegenerativno demenco pa bomo takrat že lahko potrdili
s slikovnimi metodami in preiskavo likvorja. Če je v ospredju motnja spomi-
na (BKM amnestičnega tipa) je bolj verjeten prehod v Alzheimerjevo bolezen,
če pa gre za upad kake druge kognitivne funkcije (pozornost, govor, računanje,
abstraktno razmišljanje - BKM neamnestičnega) tipa pa razvoj druge vrste de-
mence.
Za medicino poseben izziv predstavljajo t.i. ‘super starostniki’, ki ostanejo ko-
gnitivno izjemno dobro ohranjeni globoko v starost, ki praviloma presega sto-
letje. Zanimivo je, da imajo nekateri tipične histološke spremembe, ki jih je opi-
sal Alois Alzheimer.
Ključne besede: staranje, blaga kognitivna motnja, demenca
22
Med staranjem in demenco
Zvezdan Pirtošek
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta , Katedra za nevrologijo,
Ljubljana, Slovenija
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika, Ljubljana, Slovenija
V zgodovini je meja med fiziološkim staranjem in demenco ostajala nejasna in
neopredeljena, v večini družb in obdobij pa je bila demenca razumljena kot
sestavni del staranja. Šele nevropatološke študije Aloisa Alzheimerja so jasno
opredelile demenco kot bolezensko stanje z značilnimi kliničnimi (izrazita mo-
tnja višjih miselnih funkcij, ki v veliki meri onemogoča smiselne dnevne aktivno-
sti) in histološkimi (amiloidne lehe in nevrofibrilarne pentlje) znaki. Kljub temu
pa je tudi izkušenemu zdravniku v začetnih ali v predkliničnih stopnjah Alzhei-
merjeve bolezni zgolj na osnovi kliničnega pregleda dostikrat težko opredeliti
ali gre za začetne (najpogosteje spominske) motnje v okviru fiziološkega stara-
nja ali pa se te težave že odsevajo bolezenski proces.
S starostjo se upočasni hitrost procesiranja informacij, zato je med prvimi zna-
ki upad deljene pozornosti, nekoliko težji in počasnejši priklic in učenje novih
informacij, upočasnjeno je psihomotorično odzivanje, razmišljanje in govor; a
te spremembe so zelo individualne in nekatere študije ugotavljajo, da pri 70ih
25 % starostnikov kognitivno še vedno funkcionira tako dobro kot povprečen
20-letnik. O blagi kognitivni motnji (BKM) govorimo takrat, ko o prvih kogni-
tivnih spremembah (zlasti pozabljivosti) poroča posameznik ali njegovi svojci,
je pa še vedno samostojen, brez težav v izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Po-
drobno testiranje potrdi težave. Vzrok BKM je lahko stres, preobremenitev,
depresija, a vendar BKM predstavlja tudi povečano tveganje za nastanek de-
mence; v tem primeru bo ponavljano, serijsko testiranje dalo vse slabši rezul-
tat, prehod v nevrodegenerativno demenco pa bomo takrat že lahko potrdili
s slikovnimi metodami in preiskavo likvorja. Če je v ospredju motnja spomi-
na (BKM amnestičnega tipa) je bolj verjeten prehod v Alzheimerjevo bolezen,
če pa gre za upad kake druge kognitivne funkcije (pozornost, govor, računanje,
abstraktno razmišljanje - BKM neamnestičnega) tipa pa razvoj druge vrste de-
mence.
Za medicino poseben izziv predstavljajo t.i. ‘super starostniki’, ki ostanejo ko-
gnitivno izjemno dobro ohranjeni globoko v starost, ki praviloma presega sto-
letje. Zanimivo je, da imajo nekateri tipične histološke spremembe, ki jih je opi-
sal Alois Alzheimer.
Ključne besede: staranje, blaga kognitivna motnja, demenca
22
