Page 34 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 34
avje starostnikov | health of the elderly Prisotnost dejavnikov tveganja za padce pri doma živečih starejših
odraslih – pilotna raziskava
Tjaša Knific, Martina Horvat, Maja Čeplak
Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Padci starejših odraslih so pomemben javnozdravstveni in socialno-eko-
nomski problem, saj predstavljajo veliko breme zdravju starejših odraslih, pri-
zadenejo poškodovance, njihove družine in družbo. Približno ena tretjina sta-
rejših ljudi, živečih v skupnosti pade vsaj enkrat letno. Padci imajo običajno
daljnosežne posledice na življenje ljudi, saj pogosto vodijo v ireverzibilno sla-
bljenje telesne in duševne funkcije, institucionalizacijo in smrt. Rehabilitacija po-
sledic padcev je dolgotrajna in draga za zdravstveni sistem. Vzrok padcev je
kompleksna kombinacija bioloških in vedenjskih dejavnikov in dejavnikov fizič-
nega ter socialno ekonomskega okolja. Glavni namen naše raziskave je bil ugo-
toviti, kakšna je ogroženost za padce in funkcijski status v raziskavo vključenih,
doma živečih, starejših Slovencev. Posnetek stanja bomo uporabili za nadaljnje
oblikovanje preventivne obravnave starejše osebe na domu.
Metode. V pilotno raziskavo smo vključili 5984 oseb (67 % Ž, 33 % M; povpreč-
na starost, 79.7 let [SD, 7.7]), starejših od 64 let, iz 27 pilotnih okolij, iz vseh
zdravstvenih regij. Ocena dejavnikov tveganja je bila sestavljena iz dveh delov;
strukturiranega intervjuja s prevedenim STEADI vprašalnikom- Ocena tvega-
nja za padce in ocene mišične moči, hoje in ravnotežja s funkcijskim testom -
Časovno merjeni vstani in pojdi test. Končna ocena tveganja za padce je bila
odvisna od števila doseženih točk na vprašalniku in rezultata funkcijskega testa.
Rezultati. Od vseh 5984 vključenih oseb smo oceno tveganja za padce pridobi-
li za 4883 (81,60 %) oseb. Po analizi vprašalnikov smo ugotovili, da na domu ži-
vi 35 % (N= 1711) oseb z nizkim, 38,8 % (N= 1893) oseb s srednjim in 26,2 %
(N=1279) oseb z visokim tveganjem za padce.
Razprava in zaključek. Iz analize podatkov lahko sklepamo, da na svojih domo-
vih živi 65 % starejših, za katere lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjem le-
tu vsaj enkrat padli (srednja ali visoka ocena tveganja za padce). Naši zaključ-
ki podpirajo ohranitev obravnave padcev pri starejših osebah na domu tudi po
zaključku pilotne raziskave. Pri obravnavi je nujno potrebno omogočiti multidi-
sciplinarno obravnavo starejše osebe na domu. Tako bi lahko obrnili naraščajo-
či trend pojavnosti padcev pri starejših odraslih in delovali ekonomično, v prid
aktivnemu in zdravemu staranju.
Ključne besede: padci, starejši odrasli zdravo staranje
32
odraslih – pilotna raziskava
Tjaša Knific, Martina Horvat, Maja Čeplak
Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Padci starejših odraslih so pomemben javnozdravstveni in socialno-eko-
nomski problem, saj predstavljajo veliko breme zdravju starejših odraslih, pri-
zadenejo poškodovance, njihove družine in družbo. Približno ena tretjina sta-
rejših ljudi, živečih v skupnosti pade vsaj enkrat letno. Padci imajo običajno
daljnosežne posledice na življenje ljudi, saj pogosto vodijo v ireverzibilno sla-
bljenje telesne in duševne funkcije, institucionalizacijo in smrt. Rehabilitacija po-
sledic padcev je dolgotrajna in draga za zdravstveni sistem. Vzrok padcev je
kompleksna kombinacija bioloških in vedenjskih dejavnikov in dejavnikov fizič-
nega ter socialno ekonomskega okolja. Glavni namen naše raziskave je bil ugo-
toviti, kakšna je ogroženost za padce in funkcijski status v raziskavo vključenih,
doma živečih, starejših Slovencev. Posnetek stanja bomo uporabili za nadaljnje
oblikovanje preventivne obravnave starejše osebe na domu.
Metode. V pilotno raziskavo smo vključili 5984 oseb (67 % Ž, 33 % M; povpreč-
na starost, 79.7 let [SD, 7.7]), starejših od 64 let, iz 27 pilotnih okolij, iz vseh
zdravstvenih regij. Ocena dejavnikov tveganja je bila sestavljena iz dveh delov;
strukturiranega intervjuja s prevedenim STEADI vprašalnikom- Ocena tvega-
nja za padce in ocene mišične moči, hoje in ravnotežja s funkcijskim testom -
Časovno merjeni vstani in pojdi test. Končna ocena tveganja za padce je bila
odvisna od števila doseženih točk na vprašalniku in rezultata funkcijskega testa.
Rezultati. Od vseh 5984 vključenih oseb smo oceno tveganja za padce pridobi-
li za 4883 (81,60 %) oseb. Po analizi vprašalnikov smo ugotovili, da na domu ži-
vi 35 % (N= 1711) oseb z nizkim, 38,8 % (N= 1893) oseb s srednjim in 26,2 %
(N=1279) oseb z visokim tveganjem za padce.
Razprava in zaključek. Iz analize podatkov lahko sklepamo, da na svojih domo-
vih živi 65 % starejših, za katere lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjem le-
tu vsaj enkrat padli (srednja ali visoka ocena tveganja za padce). Naši zaključ-
ki podpirajo ohranitev obravnave padcev pri starejših osebah na domu tudi po
zaključku pilotne raziskave. Pri obravnavi je nujno potrebno omogočiti multidi-
sciplinarno obravnavo starejše osebe na domu. Tako bi lahko obrnili naraščajo-
či trend pojavnosti padcev pri starejših odraslih in delovali ekonomično, v prid
aktivnemu in zdravemu staranju.
Ključne besede: padci, starejši odrasli zdravo staranje
32
