Page 36 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 36
avje starostnikov | health of the elderly Učenje večje samostojnosti starejših odraslih že s pravilnim
pristopom k premeščanju, posedanju in vstajanju
David Ravnik1, Vaclav Bittner2
1 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Technical university of Liberec, Faculty of Science, Humanities and Education,
Liberec, Czech Republic.
Uvod. Staranje prebivalstva je že nekaj časa znan demografski pojav, ki ima po-
sledice na različnih področjih. Posledice staranja so tudi slabša mobilnost in
slabša samostojnost starejših, slednji pa potrebujejo več zunanje pomoči. Zdra-
vstveno negovalno osebje ter drugi zdravstveni delavci navajajo velik nivo težav
v mišično-skeletnem aparatu, ki so lahko posledica želje, da starejšim pomaga-
jo tudi pri intervencijah, kot so premeščanje, posedanje in vstajanje. Posledica
tega je, da osebje naredi večji del pomoči, kot je za starejšega potrebno, starej-
ši pa pri tem ne napredujejo v samostojnosti, kar pa bi moral biti eden izmed
terapevtskih ciljev. Na drugi strani pa se tudi kaže, da poučevanje izvajanja in-
tervencij ne sledi znanstvenim dognanjem na področju biomehanike, ergono-
mije, rehabilitacije in drugih.
Metode. Pregledana je bila literature s področja opisane problematike ter iz-
delan biomehanski oz. biomehanskoergonomski model. Z modelom je bil naj-
prej analiziran tradicionalni pristop k izvedbi intervencij premikanja, posedanja
in vstajanja. Nadalje je bil pristop k izvedbi intervencij nadgrajen v obliki bio-
mehansko-ergonomskega modela pristopa k starejšim, kjer so posamezne fa-
ze aktivacije analizirane in optimizirane.
Rezultati. Model fizikalno optimizira predpogoje za izvedbo premeščanja, pose-
danja in vstajanja. Kot bolj optimalen se pokaže pristop brez dviganja in vlečenja
(rotacija delnih centrov gravitacije pri obračanju in aktivacija starejših, rotacija
centra gravitacije brez dviganja s pomočjo pritiskov v smeri gravitacije pri pose-
danju), pristop iz strani namesto od spredaj (predvsem pri vstajanju, učenju sa-
mostojnosti) ter zaporedje postavitev telesnih segmentov pred izvedbo inter-
vencij vključno z nadzorom izvajalca nad starejšim in ne obratno.
Razprava in zaključki. Posledica uporabe modela je pravilna in večja aktivacija
starejših, posledično se izboljša mobilnost in samostojnost le-teh, preprečuje
se padce, na drugi strani pa se fizično razbremeni osebje, to pa bo imelo za po-
sledico manj težav v mišično-skeletnem aparatu.
Optimizacija izvedbe intervencij premikanja, posedanja in vstajanja s starejšimi
lahko poveča varnost zaposlenih in starejših, prav tako pa se izboljša samostoj-
nost in funkcionalnost starejših.
Ključne besede: intervencije mobilnosti, biomehanska analiza, ergonomija,
varnost in zdravje pri delu
34
pristopom k premeščanju, posedanju in vstajanju
David Ravnik1, Vaclav Bittner2
1 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Technical university of Liberec, Faculty of Science, Humanities and Education,
Liberec, Czech Republic.
Uvod. Staranje prebivalstva je že nekaj časa znan demografski pojav, ki ima po-
sledice na različnih področjih. Posledice staranja so tudi slabša mobilnost in
slabša samostojnost starejših, slednji pa potrebujejo več zunanje pomoči. Zdra-
vstveno negovalno osebje ter drugi zdravstveni delavci navajajo velik nivo težav
v mišično-skeletnem aparatu, ki so lahko posledica želje, da starejšim pomaga-
jo tudi pri intervencijah, kot so premeščanje, posedanje in vstajanje. Posledica
tega je, da osebje naredi večji del pomoči, kot je za starejšega potrebno, starej-
ši pa pri tem ne napredujejo v samostojnosti, kar pa bi moral biti eden izmed
terapevtskih ciljev. Na drugi strani pa se tudi kaže, da poučevanje izvajanja in-
tervencij ne sledi znanstvenim dognanjem na področju biomehanike, ergono-
mije, rehabilitacije in drugih.
Metode. Pregledana je bila literature s področja opisane problematike ter iz-
delan biomehanski oz. biomehanskoergonomski model. Z modelom je bil naj-
prej analiziran tradicionalni pristop k izvedbi intervencij premikanja, posedanja
in vstajanja. Nadalje je bil pristop k izvedbi intervencij nadgrajen v obliki bio-
mehansko-ergonomskega modela pristopa k starejšim, kjer so posamezne fa-
ze aktivacije analizirane in optimizirane.
Rezultati. Model fizikalno optimizira predpogoje za izvedbo premeščanja, pose-
danja in vstajanja. Kot bolj optimalen se pokaže pristop brez dviganja in vlečenja
(rotacija delnih centrov gravitacije pri obračanju in aktivacija starejših, rotacija
centra gravitacije brez dviganja s pomočjo pritiskov v smeri gravitacije pri pose-
danju), pristop iz strani namesto od spredaj (predvsem pri vstajanju, učenju sa-
mostojnosti) ter zaporedje postavitev telesnih segmentov pred izvedbo inter-
vencij vključno z nadzorom izvajalca nad starejšim in ne obratno.
Razprava in zaključki. Posledica uporabe modela je pravilna in večja aktivacija
starejših, posledično se izboljša mobilnost in samostojnost le-teh, preprečuje
se padce, na drugi strani pa se fizično razbremeni osebje, to pa bo imelo za po-
sledico manj težav v mišično-skeletnem aparatu.
Optimizacija izvedbe intervencij premikanja, posedanja in vstajanja s starejšimi
lahko poveča varnost zaposlenih in starejših, prav tako pa se izboljša samostoj-
nost in funkcionalnost starejših.
Ključne besede: intervencije mobilnosti, biomehanska analiza, ergonomija,
varnost in zdravje pri delu
34
