Page 22 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
Slika 8: Vodenje po učni poti Škocjan, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Vzorčenje za vsako lokacijo je bilo namensko in homogeno, z izbiro kl-
jučnih informatorjev, ki predstavljajo institucionalne deležnike na lokaci-
jah. Zaradi časovne omejitve v tej fazi drugi deležniki (lokalna skupnost, tu-
risti) niso bili vključeni v raziskavo. Tehnike zbiranja podatkov na terenu so
vključevale opazovanje z udeležbo, terenske zapiske, fotografiranje, zbiranje
vizualnega materiala in tekstovnih publikacij, neformalne intervjuje s ključ-
nimi informatorji, variacijo panelnih skupinskih intervjujev. Dodaten teren-
ski material je bil zbran na posebnem dogodku v Ljubljani – Regati deblakov
– katerega so se udeležili predstavniki večine slovenskih Unescovih lokacij
ter predstavniki iz tujine, ki predstavljajo Unescovo dediščino koliščarjev.
Poleg skupinskega dela so člani katedre terenske podatke zbirali na podla-
gi individualnih raziskovalnih fokusov. Ob časovni omejenosti terenskega
zbiranja podatkov je pri rezultatih potrebno upoštevati dejstvo, da vsi člani
katedre niso bili prisotni na vseh terenih in so se pri analizi naslonili predv-
sem na analizo sekundarnih virov. Za posamezne segmente so bile uporabl-
jene SWOT analiza, semiotična vizualna analiza, narativna analiza. V ne-
katerih delih so predlagane že nadaljnje tehnike raziskovanja.
Besedila so, zaradi specifičnih okoliščin dela, sestavljena na podlagi
tehnike brikolaža.
20
Slika 8: Vodenje po učni poti Škocjan, 2018. Foto: Aleš Gačnik.
Vzorčenje za vsako lokacijo je bilo namensko in homogeno, z izbiro kl-
jučnih informatorjev, ki predstavljajo institucionalne deležnike na lokaci-
jah. Zaradi časovne omejitve v tej fazi drugi deležniki (lokalna skupnost, tu-
risti) niso bili vključeni v raziskavo. Tehnike zbiranja podatkov na terenu so
vključevale opazovanje z udeležbo, terenske zapiske, fotografiranje, zbiranje
vizualnega materiala in tekstovnih publikacij, neformalne intervjuje s ključ-
nimi informatorji, variacijo panelnih skupinskih intervjujev. Dodaten teren-
ski material je bil zbran na posebnem dogodku v Ljubljani – Regati deblakov
– katerega so se udeležili predstavniki večine slovenskih Unescovih lokacij
ter predstavniki iz tujine, ki predstavljajo Unescovo dediščino koliščarjev.
Poleg skupinskega dela so člani katedre terenske podatke zbirali na podla-
gi individualnih raziskovalnih fokusov. Ob časovni omejenosti terenskega
zbiranja podatkov je pri rezultatih potrebno upoštevati dejstvo, da vsi člani
katedre niso bili prisotni na vseh terenih in so se pri analizi naslonili predv-
sem na analizo sekundarnih virov. Za posamezne segmente so bile uporabl-
jene SWOT analiza, semiotična vizualna analiza, narativna analiza. V ne-
katerih delih so predlagane že nadaljnje tehnike raziskovanja.
Besedila so, zaradi specifičnih okoliščin dela, sestavljena na podlagi
tehnike brikolaža.
20
