Page 43 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
potenciali unescove dediščine za slovenski turizem
močij strogega režima, kot ga opredeljuje 3. člen Uredbe Vlade RS o varo-
valnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.14
Zavod za gozdove RS in OE Kočevje, ki upravljata s pragozdovoma
Krokar in Snežnik-Ždrocle, morata po Uredbi Vlade RS o varovalnih goz-
dovih in gozdovih s posebnim namenom15 zagotavljati: pravočasno obno-
vo oziroma posek prestarega drevja, malo površinsko izvajanje sečenj, pu-
ščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih
in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov, ročno spravilo oziroma spra-
vilo z žičnimi napravami, sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja
erozije, odstranjevanje drevja iz hudourniških strug, pravočasno izvedbo
vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo va-
rovalne vloge gozda in rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in
napravami.
Kočevsko-Krokar
Tadeja Jere Jakulin
Pod Unescovo dediščino sodi Gozdni rezervat Pragozd Krokar (840-1170
m.n.v.), ki je del širšega območja Kočevske, na katerem gozd pokriva več kot
75 % površine. Na tem območju so značilni dinarski jelovo-bukovi in buko-
vi gozdovi, ki skupaj pokrivajo kar 65 % gozdne površine.
Pragozd Krokar spada med nedotaknjene prvinske bukove gozdove,
ključne ostanke bukovih gozdnih združb v severnem delu ilirske bukove
gozdne regije Evrope, ki so tu preživele ledeno dobo in se po njej začele ši-
riti proti srednji Evropi in Karpatom. Iz tega razloga je pragozd Krokar ne-
pogrešljiv element končne slike sedanjega ekološkega procesa evropske ši-
ritve bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar je s površino 74,49
ha največji pragozdni ostanek v Sloveniji.
Na Unescov seznam svetovne dediščine se je uvrstil kot del transnaci-
onalne razširitvene nominacije »Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in dru-
gih regij Evrope« leta 2017. Pragozd Krokar trenutno še nima upravljavca.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje v okviru svojih po-
oblastil na območju izvaja javno gozdarsko službo, vendar ne financira ak-
tivnosti. Tudi MOP še nima posebne proračunske postavke za Unesco ali
Pragozd Krokar. Kmalu naj bi začel teči mednarodni projekt Interreg CE
»BEECH POWER«, ki se bo na meddržavnem nivoju ukvarjal z usklajeva-
14 Uradni list RS, 88/2005.
15 Ibid.
41
močij strogega režima, kot ga opredeljuje 3. člen Uredbe Vlade RS o varo-
valnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.14
Zavod za gozdove RS in OE Kočevje, ki upravljata s pragozdovoma
Krokar in Snežnik-Ždrocle, morata po Uredbi Vlade RS o varovalnih goz-
dovih in gozdovih s posebnim namenom15 zagotavljati: pravočasno obno-
vo oziroma posek prestarega drevja, malo površinsko izvajanje sečenj, pu-
ščanje primerno visokih panjev pri poseku drevja na plazovitih območjih
in območjih, kjer je nevarnost snežnih plazov, ročno spravilo oziroma spra-
vilo z žičnimi napravami, sanacijo poškodovanih tal zaradi preprečevanja
erozije, odstranjevanje drevja iz hudourniških strug, pravočasno izvedbo
vseh gozdno gojitvenih del, ki zagotavljajo ohranitev in stabilizacijo va-
rovalne vloge gozda in rabo biološko razgradljivih olj pri delu s stroji in
napravami.
Kočevsko-Krokar
Tadeja Jere Jakulin
Pod Unescovo dediščino sodi Gozdni rezervat Pragozd Krokar (840-1170
m.n.v.), ki je del širšega območja Kočevske, na katerem gozd pokriva več kot
75 % površine. Na tem območju so značilni dinarski jelovo-bukovi in buko-
vi gozdovi, ki skupaj pokrivajo kar 65 % gozdne površine.
Pragozd Krokar spada med nedotaknjene prvinske bukove gozdove,
ključne ostanke bukovih gozdnih združb v severnem delu ilirske bukove
gozdne regije Evrope, ki so tu preživele ledeno dobo in se po njej začele ši-
riti proti srednji Evropi in Karpatom. Iz tega razloga je pragozd Krokar ne-
pogrešljiv element končne slike sedanjega ekološkega procesa evropske ši-
ritve bukovih gozdov. Gozdni rezervat Pragozd Krokar je s površino 74,49
ha največji pragozdni ostanek v Sloveniji.
Na Unescov seznam svetovne dediščine se je uvrstil kot del transnaci-
onalne razširitvene nominacije »Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in dru-
gih regij Evrope« leta 2017. Pragozd Krokar trenutno še nima upravljavca.
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje v okviru svojih po-
oblastil na območju izvaja javno gozdarsko službo, vendar ne financira ak-
tivnosti. Tudi MOP še nima posebne proračunske postavke za Unesco ali
Pragozd Krokar. Kmalu naj bi začel teči mednarodni projekt Interreg CE
»BEECH POWER«, ki se bo na meddržavnem nivoju ukvarjal z usklajeva-
14 Uradni list RS, 88/2005.
15 Ibid.
41
