Page 48 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
Komentar SWOT matrike
Na podlagi informacij, zbranih skozi pogovore z upravljavci in pred-
stavniki drugih deležnikov kakor tudi na terenskih ogledih lokacij, smo
opredelili notranje in zunanje dejavnike upravljanja Unescovih lokacij, jih
ponderirali ter razvrstili med prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti
glede trajnostnega razvoja turizma.
Med prednosti, ki izhajajo iz notranjih dejavnikov upravljanja lokacij,
so uvrščene značilnosti lokacij, ki jih je potrebno ohranjati, izpostavljati in
nadalje krepiti z upravljavskimi ukrepi. Odločilna prednost, ki je skupna
vsem lokacijam, je ugled in prepoznavnost znamke Unesco. Ta je pred-
vsem v mednarodnem turizmu sinonim za dediščino svetovnega pomena,
ki združuje obljubo o atraktivnosti in obenem zaščitenosti (trajnostnem ra-
zvoju) območja. Druga prednost je kadrovska multidisciplinarnost, ki za-
gotavlja bolj premišljene, za dediščino varnejše ukrepe v smeri turizma. Ta
prednost je izrazitejša tam, kjer so v tim vključeni tudi strokovnjaki s pod-
ročja turizma. Naslednja prednost, ki je morda povezana prav s prejšnjo, je
odprtost managementa do znanja in novih idej. Stalen dotok znanj in spod-
bujanje novih idej omogočata na eni strani večjo odzivnost na potrebe lo-
kacije in na drugi strani na hitro spreminjajoče se trende vedenja obisko-
valcev. Med prednostmi, zaznanimi s strani obiskovalcev, pa so ustrezna
dostopnost, označenost in interpretacija dediščine ter zadovoljstvo z izku-
šnjo na lokaciji (doživetjem dediščine).
Ključna slabost pri vključevanju snovne Unescove dediščine Slovenije
v turistično ponudbo je nepovezanost upravljavcev dediščine oz. lokacij/de-
stinacij. Povezovanje in skupni nastopi do turističnih in drugih pomemb-
nih deležnikov bi omogočili ustreznejšo vključitev v turistično ponudbo ter
še več nadzora nad trajnostnim razvojem turizma na teh lokacijah. Slabost
je tudi nedoslednost pri uporabi oznake/znamke Unesco, ki ne prispeva k
utrjevanje zavesti o splošni atraktivnosti in obenem zaščitenosti Unescove
dediščine (predvsem v nacionalnem okolju). Odsotnost strategij razvoja tu-
rizma (četudi zelo omejenega) na posameznih lokacijah otežuje kakovo-
stne ukrepe za trajnostni turistični razvoj in smiselne poteze vključevanja v
turistično ponudbo. Strateški koraki vključevanja Unescovih lokacij v slo-
vensko turistično ponudbo bi morali biti zastavljeni v sodelovanju z STO.
Unescove lokacije svetovne dediščine v Sloveniji morajo postati viden par-
tner Slovenske turistične organizacije. Skozi zgodbe svetovne dediščine se
pripovedujejo zgodbe države kot turistične destinacije (vsaj tako uspešno
kot skozi zgodbe vrhunskih športnikov).
46
Komentar SWOT matrike
Na podlagi informacij, zbranih skozi pogovore z upravljavci in pred-
stavniki drugih deležnikov kakor tudi na terenskih ogledih lokacij, smo
opredelili notranje in zunanje dejavnike upravljanja Unescovih lokacij, jih
ponderirali ter razvrstili med prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti
glede trajnostnega razvoja turizma.
Med prednosti, ki izhajajo iz notranjih dejavnikov upravljanja lokacij,
so uvrščene značilnosti lokacij, ki jih je potrebno ohranjati, izpostavljati in
nadalje krepiti z upravljavskimi ukrepi. Odločilna prednost, ki je skupna
vsem lokacijam, je ugled in prepoznavnost znamke Unesco. Ta je pred-
vsem v mednarodnem turizmu sinonim za dediščino svetovnega pomena,
ki združuje obljubo o atraktivnosti in obenem zaščitenosti (trajnostnem ra-
zvoju) območja. Druga prednost je kadrovska multidisciplinarnost, ki za-
gotavlja bolj premišljene, za dediščino varnejše ukrepe v smeri turizma. Ta
prednost je izrazitejša tam, kjer so v tim vključeni tudi strokovnjaki s pod-
ročja turizma. Naslednja prednost, ki je morda povezana prav s prejšnjo, je
odprtost managementa do znanja in novih idej. Stalen dotok znanj in spod-
bujanje novih idej omogočata na eni strani večjo odzivnost na potrebe lo-
kacije in na drugi strani na hitro spreminjajoče se trende vedenja obisko-
valcev. Med prednostmi, zaznanimi s strani obiskovalcev, pa so ustrezna
dostopnost, označenost in interpretacija dediščine ter zadovoljstvo z izku-
šnjo na lokaciji (doživetjem dediščine).
Ključna slabost pri vključevanju snovne Unescove dediščine Slovenije
v turistično ponudbo je nepovezanost upravljavcev dediščine oz. lokacij/de-
stinacij. Povezovanje in skupni nastopi do turističnih in drugih pomemb-
nih deležnikov bi omogočili ustreznejšo vključitev v turistično ponudbo ter
še več nadzora nad trajnostnim razvojem turizma na teh lokacijah. Slabost
je tudi nedoslednost pri uporabi oznake/znamke Unesco, ki ne prispeva k
utrjevanje zavesti o splošni atraktivnosti in obenem zaščitenosti Unescove
dediščine (predvsem v nacionalnem okolju). Odsotnost strategij razvoja tu-
rizma (četudi zelo omejenega) na posameznih lokacijah otežuje kakovo-
stne ukrepe za trajnostni turistični razvoj in smiselne poteze vključevanja v
turistično ponudbo. Strateški koraki vključevanja Unescovih lokacij v slo-
vensko turistično ponudbo bi morali biti zastavljeni v sodelovanju z STO.
Unescove lokacije svetovne dediščine v Sloveniji morajo postati viden par-
tner Slovenske turistične organizacije. Skozi zgodbe svetovne dediščine se
pripovedujejo zgodbe države kot turistične destinacije (vsaj tako uspešno
kot skozi zgodbe vrhunskih športnikov).
46
