Page 58 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
lišča. Ob naraščanju pomena kulturnega in dediščinskega turizma v svetu
ter ob deklarativni podpori STO-ja kulturnemu turizmu, ostaja nedopust-
no, da je tista dediščina, ki je po zahtevnih kriterijih Unesca bila prepozna-
na kot posebnost na svetovni ravni, v slovenskem turizmu še vedno potis-
njena v ozadje.
Iz razgovorov, opravljenih pri terenski raziskavi Unescovih lokacij v
Sloveniji, predvidevamo, da so razlogi v:
– podcenjevanju mednarodne vrednosti znamke Unesco pri razvo-
ju in trženju turizma države,
– pomanjkanju interesa in znanja, komu in kako tržiti svetovno
dediščino,
– lobiranju predstavnikov drugih, konkurenčnih destinacij za do-
sego boljše izpostavljenosti.
Za preseganje tega stanja je pomembno, da slovenski turizem (zlasti
STO kot krovna organizacija promocije slovenskega turizma) najprej pri-
pozna svetovni pomen (in znamko) Unescovih lokacij za turizem, nato
pa ustrezne segmente turistov učinkovito nagovori o možnih doživetjih
Unescove svetovne dediščine v Sloveniji.
Vrednost Unescovih lokacij v Sloveniji je za potrebe novega tržnega
pozicioniranja Slovenije kot destinacije s svetovno dediščino potrebno tudi
simbolno predstaviti skozi skupno znamko (npr. Unescove znamenitosti
Slovenije). Skupna znamka bo služila upravljavcem Unescovih lokacij kot
izhodišče za razvoj minimalnih skupnih storitev in standardov v turizmu,
pri tem pa dopuščala vsaki lokaciji možnost prilagajanja posameznih ele-
mentov pozicioniranja njihovemu delovanju in specifiki njihove lokacije.
Vprašanja, ki bodo pomagala opredeliti skupno znamko in obenem tr-
žno pozicijo Unescovih znamenitosti znotraj slovenske turistične ponud-
be, so:
– Za koga? (doreči, kateri turistični segmenti/persone so ciljna sku-
pina za Unescove lokacije);
– Katera ponudba? (prilagoditi ponudbo specifiki posameznih
lokacij);
– Kakšna bo korist za obiskovalce? (vrednost izkušnje z Unescovo
dediščino v njihovi celotni izkušnji / občutenju Slovenije (pod
krovno znamko I feel Slovenia);
– Na podlagi česa bo obiskovalec zaupal izkušnji Unescovih lokacij
v Sloveniji?
56
lišča. Ob naraščanju pomena kulturnega in dediščinskega turizma v svetu
ter ob deklarativni podpori STO-ja kulturnemu turizmu, ostaja nedopust-
no, da je tista dediščina, ki je po zahtevnih kriterijih Unesca bila prepozna-
na kot posebnost na svetovni ravni, v slovenskem turizmu še vedno potis-
njena v ozadje.
Iz razgovorov, opravljenih pri terenski raziskavi Unescovih lokacij v
Sloveniji, predvidevamo, da so razlogi v:
– podcenjevanju mednarodne vrednosti znamke Unesco pri razvo-
ju in trženju turizma države,
– pomanjkanju interesa in znanja, komu in kako tržiti svetovno
dediščino,
– lobiranju predstavnikov drugih, konkurenčnih destinacij za do-
sego boljše izpostavljenosti.
Za preseganje tega stanja je pomembno, da slovenski turizem (zlasti
STO kot krovna organizacija promocije slovenskega turizma) najprej pri-
pozna svetovni pomen (in znamko) Unescovih lokacij za turizem, nato
pa ustrezne segmente turistov učinkovito nagovori o možnih doživetjih
Unescove svetovne dediščine v Sloveniji.
Vrednost Unescovih lokacij v Sloveniji je za potrebe novega tržnega
pozicioniranja Slovenije kot destinacije s svetovno dediščino potrebno tudi
simbolno predstaviti skozi skupno znamko (npr. Unescove znamenitosti
Slovenije). Skupna znamka bo služila upravljavcem Unescovih lokacij kot
izhodišče za razvoj minimalnih skupnih storitev in standardov v turizmu,
pri tem pa dopuščala vsaki lokaciji možnost prilagajanja posameznih ele-
mentov pozicioniranja njihovemu delovanju in specifiki njihove lokacije.
Vprašanja, ki bodo pomagala opredeliti skupno znamko in obenem tr-
žno pozicijo Unescovih znamenitosti znotraj slovenske turistične ponud-
be, so:
– Za koga? (doreči, kateri turistični segmenti/persone so ciljna sku-
pina za Unescove lokacije);
– Katera ponudba? (prilagoditi ponudbo specifiki posameznih
lokacij);
– Kakšna bo korist za obiskovalce? (vrednost izkušnje z Unescovo
dediščino v njihovi celotni izkušnji / občutenju Slovenije (pod
krovno znamko I feel Slovenia);
– Na podlagi česa bo obiskovalec zaupal izkušnji Unescovih lokacij
v Sloveniji?
56
