Page 74 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 74
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji

Ugotovili smo, da se neželeno vedenje turistov na lokacijah Unescove
snovne dediščine pojavlja v treh sklopih: (a) neupoštevanje navodil glede
zaščite dediščine/vrednot; (b) nespoštljiv/brezbrižen odnos do podanih in-
formacij ter (c) nepovezanost v trikotniku dediščina-turist-lokalno prebi-
valstvo. Netrajnostne vedenjske prakse obiskovalcev vodijo v degradacijo
okolja, v konflikte z domačini in posledično v negativno oceno turistove
izkušnje, zato je komunikacija z obiskovalci osrednje orodje zagotavljanja
trajnostnega razvoja turizma na Unescovih lokacijah.

Analiza stanja na lokacijah je obsegala tudi analizo osebnih in neoseb-
nih oblik interpretiranja dediščine. Med primere dobrih praks smo uvrstili
osebne interpretacije v obliki vodenja, interpretacijske table učnih poti, pri
katerih so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, informativne bro-
šure z visoko stopnjo sklicevanja na vrednost svetovne dediščine. Med pri-
mere slabih praks smo uvrstili nekatere zunanje interpretacijske table, ki so
izpostavljene vremenskim razmeram in so zato že v slabem fizičnem sta-
nju, ter odsotnost ali nezadostno število interpretacijskih tabel na robo-
vih strogo zavarovanih območij svetovne dediščine (npr. Ždrocle-Snežnik,
Pragozd Krokar).

Zvrsti zaščite okolja in dediščine – primerjalni pregled
Matej Vranješ

Z vidika varovanja okolja in dediščine je poleg samega ohranjanja statusa
vpisa na Unescov seznam (redno poročanje) in siceršnjega sistema upravlja-
nja s prostorom, ki poteka na ravni pristojnih institucij prostorskega načr-
tovanja in upravljanja, pomembno upoštevati umeščenost Unescovih loka-
cij v območja zavarovane narave ter prisotnost registriranih enot naravne
in kulturne dediščine. Za Unescove lokacije snovne dediščine v Sloveniji
je značilno, da so vse, razen dediščine živega srebra v mestu Idrija, v celoti
tudi del različnih zvrsti oz. kategorij zavarovanih območij narave.

Zakon o ohranjanju narave17 poleg narodnega parka kot širša zava-
rovana območja opredeljuje regijski in krajinski park, kot ožja pa narav-
ni spomenik, naravni rezervat in strogi naravni rezervat. Med obravnava-
nimi lokacijami sta naravna parka v »klasičnem« smislu le Regijski park
Škocjanske jame, kjer je Unescova lokacija v celoti zavarovano območje,
ter Kolišča na Igu, kjer pa Unescova lokacija obsega manjše območje znot-
raj Krajinskega parka Ljubljansko barje in je njena zaščita vezana primar-

17 Uradni list RS, 96/2004.

72
   69   70   71   72   73   74   75   76   77   78   79