Page 78 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji

mestnem in primestnem okolju. Lokacija vpisa zajema staro mestno je-
dro ter »dislocirane« enote tehniške dediščine, ki so razglašene za kulturne
spomenike državnega pomena in jih ščiti zlasti zakonodaja s področja kul-
turne dediščine.21 Tudi zaradi vpisa na Unescov seznam je Vlada RS usta-
novila Javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija,
ki poleg upravljanja z dediščino skrbi za njeno prezentacijo in obiskova-
nje. Geološke posebnosti v občini Idrija so bile poleg tega razlog za pri-
dobitev statusa »geoparka« (Geopark Idrija), ki pa ni zavarovano obmo-
čje, kot jih ureja pravni red RS, temveč Unescova designacija (»znamka«),
primerljiva tistimi, ki jih imajo npr. Škocjanske jame (MAB – Man and
Bisofere; Ramsar).22 Vse lokacije, razen mestnega območja Idrije, so del ob-
močij Natura 2000, katerih primarni namen je zaščita ekološko pomemb-
nih habitatov in vrst.

Varovanje naravne in kulturne dediščine ter s tem povezano urejanje
prostora je z vidika pristojnosti precej razpršena naloga. Če skušamo zme-
do poenostaviti, lahko povzamemo, da z vidika prostorskega urejanja in ra-
zvoja turistične infrastrukture omejitve in možnosti sledijo tradicionalnim
rabam prostora. Največje omejitve so v gozdnih rezervatih, manjše na lo-
kaciji kolišč, kjer se kulturni spomenik nahaja na območju kmetijskih (ne-
zazidljivih) zemljišč, več raznolikih možnosti je na območju Škocjanskih
jam, kjer je namenska raba dokaj mešana (zlasti v naseljih, ki so v parku in
so s tem del Unescove lokacije), ter seveda v Idriji, kjer se dediščina v glav-
nem nahaja na območju tradicionalne stanovanjske in industrijske rabe.

Varovanje dediščine in upravljanje z obiskom – terenska
opažanja
Simon Kerma

Preliminarne ugotovitve naših terenskih opažanj se v dobršni meri skla-
dajo z zgoraj zapisanimi dejstvi. V prostorskem smislu prepoznamo veli-
ke razlike med posameznimi Unescovimi lokacijami, ki so pogojene s spe-
cifično zakonodajo. Z vidika (ustreznega) umeščanja nove infrastrukture
oz. obnavljanja obstoječe ali posodabljanja stare velja najprej izpostaviti
Škocjanske jame, ki imajo tudi najdaljši staž vpisa med Unescovimi loka-
cijami v Sloveniji. Način delovanja je zelo natančno definiran v dolgoroč-
nih upravljavskih ciljih in nalogah, ki izhajajo iz Zakona o Regijskem par-

21 Gl. Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008.
22 Gl. UNESCO, 2019b; UNESCO, 2019c.

76
   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83