Page 41 - Pogorevc Merčnik, Jovita. 2023. Pedagoško raziskovanje za vzgojitelje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
VALITATIVNO RAZISKOVANJE
Kvalitativna raziskava je tista, pri kateri gradivo, zbrano v raziskovalnem pro-
cesu predstavljajo besedni opisi ter pripovedi, gradiva pa so obdelana in ana-
lizirana besedno, brez uporabe merskih postopkov in operacij (Mesec, 1998).
Za tovrstno raziskovanje je značilna interpretativna paradigma, pri čemer gre
za preučevanje subjektivnih doživetij posameznika in ugotavljanje pomena,
ki ga le-ta pripisuje posameznim dogodkom, raziskovalčevi subjektivni pogl-
edi pa se ne zanemarijo (Vogrinc, 2008). Raziskovalne ugotovitve se nanašajo
na enkraten posamičen primer raziskovanja, kar imenujemo idiografski pris-
top, posploševanja ni (Sagadin, 2001).
Podatkovno gradivo kvalitativnega raziskovanja je običajno obsežno, to
so protokoli intervjujev, razni zapisi, ki nastanejo med zbiranjem podatkov,
transkripcije, avdioposnetki intervjujev, videoposnetki, dnevniki, uradni do-
kumenti … (Sagadin, 2001). Te podatke je treba pri kvalitativnem raziskova-
nju interpretirati; splošno veljavnega postopka analize ni, zaradi česar jih je pri
uporabi potrebno domiselno prilagajati (Mesec, 1998).
V grobem postopke kvalitativne analize razdelimo na šest korakov (Mesec,
1998): (1) urejanje gradiva (transkripcija), (2) določitev enot kodiranja, (3) od-
prto kodiranje, (4) izbor in definiranje relevantnih pojmov, (5) odnosno kodi-
ranje, (6) oblikovanje končne teoretične formulacije.
Besedilo najprej razčlenimo na sestavne dele, da dobimo enote kodiranja,
ki jih lahko predstavljajo fraze, stavki, odstavki, poglavja … Sledi odprto kodi-
ranje, ki je postopek kategoriziranja in razvrščanja podatkov, v katerem posa-
meznim delom besedila pripisujemo pojme. Nato besedila, ki smo jim pripisa-
41
Kvalitativna raziskava je tista, pri kateri gradivo, zbrano v raziskovalnem pro-
cesu predstavljajo besedni opisi ter pripovedi, gradiva pa so obdelana in ana-
lizirana besedno, brez uporabe merskih postopkov in operacij (Mesec, 1998).
Za tovrstno raziskovanje je značilna interpretativna paradigma, pri čemer gre
za preučevanje subjektivnih doživetij posameznika in ugotavljanje pomena,
ki ga le-ta pripisuje posameznim dogodkom, raziskovalčevi subjektivni pogl-
edi pa se ne zanemarijo (Vogrinc, 2008). Raziskovalne ugotovitve se nanašajo
na enkraten posamičen primer raziskovanja, kar imenujemo idiografski pris-
top, posploševanja ni (Sagadin, 2001).
Podatkovno gradivo kvalitativnega raziskovanja je običajno obsežno, to
so protokoli intervjujev, razni zapisi, ki nastanejo med zbiranjem podatkov,
transkripcije, avdioposnetki intervjujev, videoposnetki, dnevniki, uradni do-
kumenti … (Sagadin, 2001). Te podatke je treba pri kvalitativnem raziskova-
nju interpretirati; splošno veljavnega postopka analize ni, zaradi česar jih je pri
uporabi potrebno domiselno prilagajati (Mesec, 1998).
V grobem postopke kvalitativne analize razdelimo na šest korakov (Mesec,
1998): (1) urejanje gradiva (transkripcija), (2) določitev enot kodiranja, (3) od-
prto kodiranje, (4) izbor in definiranje relevantnih pojmov, (5) odnosno kodi-
ranje, (6) oblikovanje končne teoretične formulacije.
Besedilo najprej razčlenimo na sestavne dele, da dobimo enote kodiranja,
ki jih lahko predstavljajo fraze, stavki, odstavki, poglavja … Sledi odprto kodi-
ranje, ki je postopek kategoriziranja in razvrščanja podatkov, v katerem posa-
meznim delom besedila pripisujemo pojme. Nato besedila, ki smo jim pripisa-
41
