Page 325 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.11 ∙ etične dileme pri delu psihologov v slovenski vojski

Zaradi čedalje večjega vpliva stiske na delovno učinkovitost in ve-
denje vojaka je psihologinja presodila, da je treba z vojakovo situacijo in
stisko seznaniti tudi poveljujoče. Ti lahko spremljajo stanje in vedenje
vojaka pri delovnih nalogah, lahko pa tudi začasno prilagodijo njegove
delovne naloge. S to namero je psihologinja seznanila vojaka, ki se je s
tem strinjal. Psihologinja je skupaj z vojakom zelo jasno opredelila, kaj je
nujno treba povedati poveljujočim in kaj je še smiselno povedati za lažje
razumevanje. Nato sta skupaj opredelila vsebino te informacije. Ob pre-
daji informacije poveljujočemu je zahtevala, da mora tudi poveljujoči te
informacije obravnavati zaupno. Dogovorila se je tudi za spremljanje vo-
jaka na način, da so v enoti (poveljujoči in tudi sodelavci) pozorni na bi-
stvena odstopanja v vedenju.
Psihologi v enotah SV so del poveljnikovega osebnega štaba, njihove
naloge zajemajo svetovanje poveljniku, spremljanje in obveščanje o psiho-
socialnem stanju enote. Hkrati pa so na voljo vsem pripadnikom za nude-
nje psihološke pomoči v primeru duševne stiske. Pripadniki se na psiho-
loge obračajo s problematiko, ki lahko izvira bodisi iz njihovega osebnega
življenja bodisi iz službenega okolja.
V primeru, da pripadnik išče pomoč zaradi težav v službenem okolju,
se poleg dvojnega odnosa pojavi tudi etična dilema z vidika zaupnosti. V
Kodeksu poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) je v
členu 1.10. zapisano, da psiholog pri delu s posameznikom, skupino ali organi-
zacijo vzpostavi zaupni odnos in v tem odnosu strogo spoštuje načelo poklicne
skrivnosti. V členu 3. 4. pa Kodeks izpostavlja, da je težišče odgovornosti psi-
hologa zaradi narave dela na neposredno vključenih obravnavancih v psihološki
obravnavi, ker so ti ranljivejši in je zanje poklicna odgovornost psihologa večja
kot za posredno vključene obravnavance. To v navedenem primeru pomeni,
da je odgovornost psihologa večja v odnosu do pripadnika, ki išče pomoč
zaradi duševne stiske v službenem okolju, kot do poveljujočega. A dogaja
se, da tudi poveljujoči išče pomoč zaradi težave, ki jo ima zaradi istega pri-
padnika. Dilema psihologa je, kako reševati situacijo, da še ohranja zaup-
ni odnos z obema in ne predaja informacij, kar bi škodovalo posamezni-
ku ali poklicnemu odnosu.
V primeru, da kateri koli od obravnavanih izraža tveganje za svoje
življenje ali življenje drugih, psiholog v skladu s členom 2.11. Kodeksa po-
klicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019) odstopi od po-
polnega ščitenja podatkov s ciljem, da zaščiti zdravje in življenje.

323