Page 10 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

na podeželju. Avtorji so v svojih raziskavah uporabili različne metodolo-
ške pristope, med katerimi velja izpostaviti predvsem prostorske analize,
opravljene s pomočjo geografskih informacijskih sistemov, ter terensko
delo, na katerega so bile vezane tudi izvedena anketna raziskava, struk-
turirani intervjuji in opazovanje z udeležbo.
V prvem poglavju avtorici osvetlita perečo problematiko podneb-
nih sprememb, ki posledično prinašajo tudi neizogiben proces dvigova-
nja morske gladine. Osredotočita se na ocenjevanje ranljivosti slovenske
obale, kjer visoke obale izkazujejo zlasti povečano dovzetnost za abrazi-
jo, nizke pa se srečujejo z vse pogostejšimi poplavami. S pomočjo indeksa
fizične ranljivosti in geografskih informacijskih sistemov razvrstita obal-
ne odseke v pet kategorij ranljivosti ter nazorno prikažeta učinke dvi-
ga morske gladine na posamezne dele slovenske obale. Drugo poglavje
analizira spremembe v prostorskem razvoju naselij Lucija in Sveti Peter
v občini Piran. Obravnavani naselji predstavljata primer mestnega in po-
deželskega naselja v slovenski Istri, ki je v obdobju od 50. let 20. stole-
tja doživela intenziven prostorski razvoj, kakršnemu bi na državni ravni
le stežka našli enakovredno primerjavo. Prostorski razvoj naselij avtor-
ja obravnavata s pomočjo podatkov iz popisov prebivalstva in letalskih
posnetkov, v analizi pa sta evidentirala spremembe v mejah pozidanih
območij. V tretjem poglavju je pozornost usmerjena v Parenzano – Pot
zdravja in prijateljstva, ki preko Italije, Slovenije in Hrvaške sledi nekda-
nji trasi ozkotirne železnice Trst–Poreč. V poglavju so geografska izhodi-
šča temelj za izvedbo antropološke raziskave, ki temelji na metodi opa-
zovanja z udeležbo. Avtorica v prispevku uvodoma predstavi kronologijo
preoblikovanja trase nekdanje ozkotirne železnice v rekreativno pot za
pohodništvo in kolesarjenje, nato pa prikaže izvedeno delo s študenti, ki
je bilo usmerjeno v revitalizacijo in oblikovanje tematske poti, poveza-
ne s Parenzano. Osrednja tema četrtega poglavja so spremembe v rabi ze-
mljišč v podeželskih naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v Mestni občini
Koper. Avtorji so v omenjenih naseljih rabo zemljišč primerjalno analizi-
rali v razmaku dveh stoletij, pri tem pa so uporabili podatke franciscejske-
ga katastra, ki je za območje Primorske nastal med letoma 1811 in 1869,
ter podatke o rabi tal iz leta 2022, ki so bili pridobljeni od Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uporabili so uveljavljene metode, ki
posamezne rabe zemljišč združujejo v kategorije, spremembe pa so inter-
pretirali tudi s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z lokalnimi pre-
bivalci. Sklepno poglavje monografije predstavlja poglobljeno raziskavo
razvojnih priložnostih podeželskih vasi Podpeč, Rakitovec in Zazid v ju-

10