Page 14 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

svetovnega povprečja (Brečko Grubar, Kovačič in Kolega 2019; Agencija
Republike Slovenije za okolje 2022).
Ocene Medvladnega odbora za podnebne spremembe (Inter govern-
mental Panel for Climate Change – IPCC) do leta 2100 napovedujejo dvig
morske gladine za do 1 m, po vsej verjetnosti pa ne za manj kot 0,5 m
(Church idr. 2013), medtem ko pesimistične napovedi predvidevajo dvig
za 0,9 do 1,5 m (Nuccitelli 2018). Posledice bodo pogostejše in mestoma
celo trajne poplave nižje ležečih obalnih območij, izguba zemljišč ter ha-
bitatov zaradi erozije, povečan vdor slane vode na kopno, zasoljevanje
sladkovodnih ekosistemov in prsti, gmotna škoda na infrastrukturnih
objektih zaradi izjemnih dogodkov, kot so npr. pogostejša neurja (Church
idr. 2013). Glede na napovedi porasta temperatur, ki so glavni razlog za
dviganje gladine morja, ne moremo pričakovati spremembe trenda ras-
ti, ampak se bomo morali spremenjenim razmeram kvečjemu prilagodi-
ti. Osnova za sprejemanje in izvajanje učinkovitih ukrepov je ocenjevanje
ranljivosti obalnih območij glede podnebnih sprememb, ki je v zadnjih
desetletjih deležno vse večjega zanimanja (Pantusa idr. 2018). To vključu-
je koncept ranljivosti, ki ga je zaradi pogoste uporabe na različnih znan-
stvenih področjih in s tem različnih razlag (Füssel 2007) treba najprej
opredeliti. Pojem ranljivosti se je v slovenskem prostorskem načrtovanju
pojavil že v Navodilu o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag
in prostorskih sestavin planskih aktov občin (1985), ki je bil podzakon-
ski akt Zakona o urejanju prostora iz leta 1984. Ranljivost prostora je bila
opredeljena kot lastnost prostora, izražena z možnimi negativnimi vplivi
predvidene dejavnosti na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja.
Pri določanju stopnje ranljivosti je bilo treba upoštevati pogoje, ki izhaja-
jo iz naravnih značilnosti, iz dosedanje namenske rabe, obremenitve oko-
lja in ogroženosti prostora, ter normative in standarde dopustnih obre-
menitev okolja. V 90. letih razvita metodologija študije ranljivosti okolja
je bila osnova za pripravo podzakonskega akta, predvidenega z Zakonom
o varstvu okolja iz leta 1993. Razvoj metodologije in več aplikacij z na-
menom preverjanja in dopolnjevanja metodologije je vodil Inštitut za ge-
ografijo, temeljna projekta, Vsebina in metodologija študije ranljivosti
okolja ter Ranljivost okolja kot omejitveni dejavnik prostorskega razvo-
ja Slovenije, pa je vodila geografinja dr. Metka Špes. Ranljivost v geograf-
skih krogih predstavlja lastnost okolja, od katere je odvisno, kako se bo
slednje odzvalo na načrtovane posege. Izhaja iz dosedanjih antropogenih
obremenitev in danih regeneracijskih ter nevtralizacijskih sposobnosti

14