Page 178 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

            ležili nižjo povprečno starost od občinskih in državnih povprečij. Nižji od
            občinskega in državnega povprečja sta tudi vrednosti indeksa staranja, ki
            za vas Zazid kaže na popolnoma uravnoteženo razmerje med mladim in
            starim prebivalstvom, pri vasi Podpeč pa mlajše prebivalstvo celo prevla-
            duje nad starejšim. Tudi v vasi Rakitovec se je starostna sestava prebival-
            stva nekoliko popravila, saj se je razlika v povprečni starosti v vasi v pri-
            merjavi z državno ravnjo znižala s 4,7 na 3,4 leta, v primerjavi z občinsko
            ravnjo s 3,9 na 3 leta, indeks staranja pa je v obravnavanem obdobju upa-
            del za 64 indeksnih točk.
                 Prebivalci vseh treh naselij so se v preteklosti preživljali s kmetij-
            stvom, čeprav so bili naravni pogoji zelo omejujoči. V Rakitovski in
            Zazijski vali je malo ravnih površin z debelejšo prstjo, zato so dodatne
            obdelovalne površine pridobili z gradnjo kulturnih teras na pobočjih, ki
            so sicer najznačilnejše za Podpeč. Na kraških uravnavah nad naselji in na
            Rakitovsko-Movraškem krasu je prst plitva ter površje kamnito, zaradi
            česar so bila ta območja primerna le za pašnike in s skrbnim čiščenjem za
            senožeti. V vrtačah in manjših suhih dolinah so uredili njive ter jih obda-
            li s suhozidi, s katerimi so razmejili tudi parcele, očiščeno kamenje pa so
            zlagali v groblje in podolgovate kupe kamenja, imenovane muše (Ogrin in
            Možina 2005).
                 Za razvoj Rakitovca in Zazida je bila izjemnega pomena železniška
            proga Prešnica–Pulj, zgrajena leta 1876. Omogočila je potovanje prebival-
            cev v večja naselja, kot so Divača, Sežana, Buzet in Pulj. Prometna pove-
            zanost s Koprom je bila namreč zelo slaba, zato so v navedenih naseljih ob
            železniški progi koristili oskrbne dejavnosti in iskali delo. Dandanes pre-
            bivalci ne uporabljajo vlaka, zelo pomembna pa je cestna povezava vseh
            treh naselij z regionalno cesto Ljubljana–Koper in avtocestnim priključ-
            kom na Črnem Kalu. Ta je večinoma ozka in zlasti v naseljih preozka za
            srečevanje vozil. Skozi Podpeč je onemogočen prevoz večjim avtobusom
            ali tovornjakom, ki se lahko v Rakitovec in Zazid pripelje le po cestni po-
            vezavi Gračišče–Movraž–Rakitovec. Ta je med Movražem in Rakitovcem
            zelo strma. Rakitovec je od Kopra preko Movraža oddaljen 32,9 km, preko
            Podpeči pa 28,2 km, od Zazida do Kopra je 23 km, od Kopra najmanj od-
            daljeno naselje (19,6 km) pa je Podpeč. Do vstopa Hrvaške v schengensko
            območje 1. 1. 2023 je bil v Rakitovcu mejni prehod za obmejni promet, ki je
            bil v času poletnih turističnih sezon ter s tem povezanih zastojev na med-
            narodnih prehodih s hrvaško Istro precej obremenjen. Obe cestni poveza-
            vi, tako Rakitovec–Podpeč–Črni Kal kot Rakitovec–Movraž–Gračišče, sta


            178
   173   174   175   176   177   178   179   180   181   182   183