Page 182 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

                 sej ma svoje stanovanje. Ampak vsa infrastruktura, okolica, in to brez njego-
                 vega truda, vse mu je ponujeno. In to so te razlike. Sit lačnega ne razume. In
                 to je to. Ta primerjava. Oni so siti, mi smo bli lačni.
                 Želijo si ureditev mejnega prehoda, obnovo vodovoda in izgradnjo
            kanalizacije v novem delu naselja pri železniški postaji ter več mladih, ki
            bi obnovili in naselili prazne hiše. Težavo tudi v Rakitovcu predstavljajo
            nerešeno lastništvo in strogi pogoji obnavljanja objektov, ki so
            spomeniško zavarovani, kar se posledično kaže v njihovem propadanju.
            Mlajši sogovorniki si še bolj želijo sprememb in so kot oviro izpostavili
            miselnost sovaščanov, ki niso naklonjeni spremembam, kot so npr. za
            okolje manj obremenjujoči načini ogrevanja hiš, menjave stavbnega po-
            hištva  ter  izolacije  in obnove zunanjosti  hiš. Sogovornik iz  Brežca  pri
            Podgorju je bivalne pogoje ocenil kot slabe, saj nima električne povezave
            in vodovoda, do zaselka pa vodi ozka makadamska pot.
                 Intervjuvanci iz Zazida menijo, da so se bivalni pogoji od leta 2009,
            ko je bilo naselje priključeno na Rižanski vodovod ter ko je bilo zgraje-
            no kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in deloma obnovljena ces-
            ta, precej izboljšali. V tem času je nekaj lastnikov objektov uspelo pre-
            mostiti številne administrativne ovire in so obnovili svoje hiše. Tako kot
            v Podpeči tudi v Zazidu najbolj pogrešajo boljšo telekomunikacijsko in-
            frastrukturo, torej dober mobilni signal in zmogljivo internetno omrež-
            je, kar se je kot dodaten problem pokazalo v času pandemije covida-19.
            Podobno kot v Podpeči težavo predstavljajo neurejeno lastništvo (doma-
            čija ima lahko tudi 15 ali 20 dedičev) in administrativni postopki pri ob-
            novi starejših hiš. Z ustrezno pomočjo s strani občine ali države bi zago-
            tovo pritegnili mlajše priseljence, menijo sogovorniki. Pogrešajo manjšo
            trgovino in gostilno, v hribovju nad vasjo (na Lipniku, Goliču ali Kavčiču)
            pa planinsko kočo. Razvojno priložnost bi predstavljal manjši proizvodni
            obrat, ki bi zaposloval domače prebivalce.


            3.2 Družabno življenje v preteklosti in danes
            Organiziranega družabnega življenja v Podpeči v preteklosti ni bilo veli-
            ko, so pa prebivalci veliko sodelovali ob različnih skupnih opravilih, npr.
            pri kmečkih opravilih, čiščenju poti, popravilu cest, vzdrževanju vodovo-
            da itn. Kot družabno prireditev so omenili pustovanje. Odgovori sogovor-
            nikov so pokazali, da se danes čutijo različno povezane ter da se mnenja
            starejših in mlajših razhajajo. Starejši prebivalci menijo, da povezanosti
            ni in da se ta dogaja večinoma pred oz. med volitvami, pripadniki mlaj-


            182
   177   178   179   180   181   182   183   184   185   186   187