Page 74 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

blik ter hkrati pospešen razvoj »slovenske obale«, katerega glavni snova-
lec je bil arhitekt Edo Mihevc, avtor prvega celovitega regionalnega načr-
ta (1959/1961/1963), usmerjenega v turizem, s povsem novo regionalno
modernistično arhitekturo (Čebron Lipovec 2019). Regionalni načrt slo-
venske obale je v Luciji predvideval prostorno marino na območju nek-
danjih solin. Novi zaselek Lucija je bil zasnovan kot spalno naselje ob
turističnem središču. V piranskem obmorskem pasu je Lucija dobila osre-
dnjo stanovanjsko funkcijo z bloki, vrstnimi in večstanovanjskimi hiša-
mi (Čebron Lipovec 2018).
Kraj je tako po letu 1954 doživel izrazito prostorsko preobrazbo.
Nekoč skromno solinarsko in kmečko naselje se je istočasno s ponovnim
razvojem turizma v Portorožu začelo naglo razvijati v bivalno ter turistič-
no naselje, v katerega se je, skladno s takratnim trendom selitve prebival-
cev iz starih mestnih hiš v strnjenem mestnem jedru v »moderne« sta-
novanjske bloke, selilo predvsem prebivalstvo iz starega mestnega jedra
Pirana. Na obalni naplavni ravnici ob potoku Fazan in na vznožju vzpe-
tine Kampolin je zraslo strnjeno pozidano naselje blokov ter vrstnih hiš.
Med letoma 1953 in 1991 se je število prebivalcev povečalo za več kot pet-
krat, s čimer je Lucija postala največje naselje ob Piranskem zalivu in v
občini Piran, s Portorožem pa se je zrasla v somestje (Kladnik, Pipan in
Gašperič 2014).
Soline so dokončno opustili in začeli zasipavati leta 1967, pridoblje-
na zemljišča pa so namenili za turistične objekte. V delu nekdanjih so-
lin je zdaj velika marina, poleg nje so v Luciji še obsežne športno-rekrea-
cijske površine (na prostem in v pokritih objektih), ki so del turističnega
območja Portoroža in Pirana. Območje je bilo deležno obsežnih posegov
in sprememb, poleg obsežnih pozidav in opustitve ter zasutja solin so bili
prisotni tudi zasipanje obale in precejšnje spremembe v poteku obalne li-
nije (Kolega 2015). V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelova-
nje zgodnjih vrtnin, predvsem paradižnika, graha, solate, krompirja, ja-
god in drugega sadja (Kladnik, Pipan in Gašperič 2014). Naselje Lucija je,
kot že omenjeno, trenutno največje naselje v občini Piran s 6.343 prebival-
ci (Statistični urad Republike Slovenije, b. l.c).
S slike 2 je mogoče razbrati, da je bila Lucija leta 1954 razloženo na-
selje ob solinah in po okoliških gričih. Obsegala je zaselke Lucan na se-
verozahodu, Kampolin na severu ter Borgola in Liminjan na severovzho-
du. Na ravnici potoka Fazan so bile (Fazanske) soline. Strnjenega vaškega
jedra pravzaprav ni imela, le na severovzhodu, med glavno cesto Koper–

74