Page 24 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

raziskav, od temeljnih pa vse do aplikativnih. Obsega različne vidike
znanstvenoraziskovalnega dela, npr. odprti dostop do raziskovalnih
rezultatov, odprto znanstveno komunikacijo, odprte znanstvene infra-
strukture, odprto sodelovanje vseh družbenih akterjev in odprto sode-
lovanje z drugimi sistemi znanja (UNESCO, 2021, str. 7).
Načela, kot so transparentnost, natančnost, kritičnost, ponovlji-
vost, enakost priložnosti, odgovornost, spoštovanje, sodelovanje, ude-
leževanje in vključevanje, prilagodljivost ter trajnost oz. vzdržnost,
so na določenih raziskovalnih področjih in v številnih raziskovalnih
22 skupnostih že uveljavljena in predstavljajo zagotovilo kakovosti ter
znanstvene odličnosti. S politikami odprte znanosti so se povečale
možnosti, da se načela odprte znanosti lahko uveljavijo povsod, kjer
spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v sloveniji
bodo raziskave financirane z javnimi sredstvi.
Ena od ključnih sprememb, ki jo prinaša odprta znanost, je od-
mik od tekmovalne k sodelovalno naravnani znanosti. Odprta zna-
nost mora pripadati človeštvu, prispevati k uresničevanju enakosti,
nepristranosti in pravičnosti za vse, ne glede na spol, ekonomski sta-
tus, starost, stopnjo kariere, narodnost, jezik, oviranost ali druge
okoliščine. Vključevati mora raznolikost znanja, praks, delovnih po-
stopkov, jezikov in raziskovalnih rezultatov ter raziskovalnih tem.
Prizadevati si mora za vključevanje širše javnosti, manjšin, lokalnih
skupnosti in drugih zainteresiranih v raziskovanje (UNESCO, 2021,
str. 19).
Odprta znanost je priložnost in prednost pri reševanju sodobnih
družbenih izzivov – kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj,
omejevanje ogljičnega odtisa in iskanje novih virov energije, prehran-
ska varnost – in jih lahko naslovi le znanost z raziskovalnimi rezul-
tati ter inovacijami. Zato je pomembno, da vrednote in načela odprte
znanosti podpirajo tudi nosilci javnih politik, kot so Evropska komisija
(v nadaljevanju EK) in vlade držav članic Evropske unije (v nadaljeva-
nju EU) ter mednarodne organizacije, npr. UNESCO.

1.1 Razvoj pobud o odprti znanosti v Evropi
1
14. avgusta 1991 je začel delovati konzorcij arXiv.org kot eden prvih
repozitorijev znanstvenih objav na svetu. Do konca leta 2021 je števi-
lo arhiviranih člankov v tem repozitoriju preseglo dva milijona. Uspeh
arXiv pri izmenjavi prednatisov je bil eden od pospeševalnih dejavnikov,
ki so pripeljali do kasnejšega gibanja v znanstvenem založništvu, zna-
nega kot odprti dostop. Leta 2000 je Svet Evropske unije (v nadaljevanju
1 Https://arxiv.org/stats/main.