Page 19 - Bezjak, Sonja, ur. 2024. Spoznaj FAIR: Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

vprašanje objavljanja raziskovalnih podatkov, pridobljenih v okviru
mednarodnih sodelovanj z državami izven EU, ki objavljanja podatkov
ne urejajo na enak način, vprašanje zaščite podatkov v primeru raz-
iskav, ki lahko vodijo v intelektualno zaščito, pa tudi vprašanje obja-
ve ogromnih količin podatkov, ki nastajajo pri nekaterih raziskavah.
Na številna vprašanja in dileme že obstajajo odgovori ter preverje-
ne rešitve, marsikatero pa bo treba še rešiti v prihodnjih letih, in prepri-
čan sem, da bo projekt SPOZNAJ v Sloveniji pri tem odigral izjem no
pomembno vlogo. Pri projektu sodelujejo vsi pomembni deležniki v
slovenskem prostoru, ki bodo lahko začrtali smernice ravnanja raz- 17
iskovalk in raziskovalcev v sistemu odprte znanosti. V okviru projekta
bomo lahko na akademskih ustanovah vzpostavili politike odprte zna-
nosti, vključno z odprtimi podatki, tudi z zaposlovanjem podatkovnih
strokovnjakov, ki bodo v prihodnjih letih podprli prizadevanja za ob- uvodnik
javljanje podatkov. Seveda pa je tudi pri sistemu odprte znanosti treba
ostati previden in razmišljati o vseh vidikih, ki jih spremembe prina-
šajo. Potreben bo razmislek, kako urediti objavljanje, da bo dejansko
postalo odprtodostopno in ne le nov model za povečevanje dobičkov
zasebnih znanstvenih založb. Treba bo razmisliti, na kakšen način bo
najlažje objavljati znanstvene podatke ob njihovi hkratni zaščiti tam,
kjer je to potrebno. In nenazadnje, veliko govorimo o vključevanju sis-
tema odprte znanosti v ocenjevanje raziskovalnega dela. Če govorimo
striktno o sistemih odprte znanosti, kot sta odprtodostopno objavljan-
je ali objava raziskovalnih podatkov, to ne sme postati nov kvantitativ-
ni kazalec ocenjevanja raziskovalnega dela. Zelo napačno bo, če se bodo
odločevalci odločili za ocenjevanje raziskovalnega dela na podlagi dele-
ža objav v odprtem dostopu. Diamantni odprti dostop bi moral postati
standard delovanja znanosti, ne pa kvantitativni kriterij ocenjevanja.
Če bi šlo ocenjevanje znanstvenega dela v to smer (kar včasih tudi lah-
ko preberemo), bomo s tem še bolj zavrli napredek znanosti, naredili še
večjo diferenciacijo med raziskovalnimi skupinami na podlagi finanč-
nih sredstev, zagotovo pa s takim pristopom ne bomo izboljšali zna-
nosti. Osnovna vodila znanstvenega objavljanja morajo biti odprtost,
dostopnost in kakovost znanstvenih objav. To pa bomo lahko zagotovi-
li le z večjo transparentnostjo delovanja na vseh ravneh znanstvenega
objavljanja od priprave znanstvenih objav in podatkov ter transparen-
tnega ocenjevanja znanstvenih rezultatov do postopka objave teh re-
zultatov, ki ne bo temeljil na dobičkonosnosti znanstvenih revij.
Moto Britanske akademije znanosti (Royal Society) »Nullius in
verba«, ki pomeni »Ne verjemi v besede«, v širšem pomenu pa, da je
treba vsako trditev preverjati in biti do nje skeptičen, velja danes v