Page 124 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Informiranje, podpora, pomoč pri dojenju v slovenskih porodnišnicah:
izkušnje in predlogi mater

Zalka Drglin, Anja Bohinec
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija

Uvod: Laktacija in dojenje sta izjemnega pomena za zdravje otrok in žensk, pri slednjih
je potrjeno, da znižuje tveganja za raka na prsih in jajčnikih in za povišan krvni tlak. SZO
in UNICEF priporočata, naj mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu.
V času, ko so matere z novorojenčki na poporodnih oddelkih, naj bi dobile vso potreb-
no podporo in pomoč, da bi dojenje kar se da gladko (s)teklo. Zdravstveni strokovnja-
ki naj bi materam pokazali, kako dojiti, jih spodbujali, da otroka podojijo vedno, kadar
to potrebuje, otroku pa dajali tekočino ali mlečne pripravke le, če za to obstajajo zdra-
vstveni razlogi. V mednarodni presečni raziskavi IMAgiNE EURO se posvečamo kako-
vosti oskrbe mater in novorojenčkov v porodnišnicah z vidika žensk, ena od pomemb-
nih tematik je tudi podpora dojenju.
Metode: Podatke zbiramo s pomočjo strukturiranega spletnega vprašalnika, ki temelji
na 40 kazalnikih kakovosti na podlagi opredelitve SZO. Obravnavamo samoporočanja
žensk iz 12 evropskih držav, ki so rodile od 1.3.2020 do 14.3.2022. Slovenski vzorec
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
zajema 2.354 žensk. Kodirali in analizirali smo proste odgovore na odprto vprašanje v
vprašalniku za matere glede predlogov za izboljšanja kakovosti oskrbe v porodnišnici,
kjer je rodila, ki so povezani z dojenjem.
Rezultati: Od 479 prostih odgovorov žensk, ki so rodile v slovenskih porodnišnicah, se
jih približno 15 % nanaša na dojenje; razporejeni so v osem kategorij: skladnost nasve-
tov, znanje zdravstvenih strokovnjakov, odnos, prehrana mater, prehrana nedojenih
otrok, informirana izbira, oprema in pripomočki. Matere poročajo, da so dobile pre-
malo pomoči, nasvetov in podpore; izpostavljajo neskladnost in neenotnost pristopov
in nasvetov ter zastarelost, zaostalost in nesodobnost znanja o dojenju zdravstvenih
strokovnjakov, neustrezen odnos, neustrezno in količinsko preskromno prehrano do-
ječih mater, neprimerne pristope do prehrane dojenčkov, ki niso dojeni, neuresniče-
vanje informirane izbire glede dojenja ali hranjenja otroka z adaptiranim mlekom, po-
manjkanje ustrezne opreme in pripomočkov; in predlagajo izboljšave na vseh naštetih
področjih.
Razprava in zaključki: Večina nosečnic si želi, da bi otroka hranila z lastnim mlekom. Za
dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije že v nosečnosti, po
porodu pa tudi praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje, kar poudarjajo ma-
tere, vključene v raziskavo. Bivanja v porodnišnici razumemo kot izjemno priložnost
za informiranje, razreševanje dvomov in težav ter konkretno individualizirano pomoč
pri razvoju veščin, potrebnih za dobro dojenje. Znanje o različnih vidikih laktacije in
dojenja vseh zdravstvenih strokovnjakov mora biti sodobno, vešči naj bodo podpore
in svetovanja, okoliščine njihovega delovanja pa naj omogočajo poglobljeno in sočutno
sodelovanje z materami pri njihovih prizadevanjih, da bi dojile svoje otroke. To bo pri-
spevalo k pozitivnim učinkom na zdravje in kakovost življenja otrok, mater in družin.
Ključne besede: dojenje, porodnišnica, mati, izkušnja, podpora

124