Page 168 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Prehranjevalne navade v terapevtski komuni

Tija Božič, Tamara Poklar Vatovec
Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija

Uvod: Terapevtsko komuno Skupnost Srečanje je ustanovil duhovnik italijanskega ro-
du, Pierino Gelmini, ki jo je leta 1994 odprl v Novi Gorici. Odvisniki od prepovedanih
substanc se soočajo s problemom uživanja hrane, saj lahko kronična uporaba substanc
vodi do beljakovinsko-energijske podhranjenosti, pomanjkanja vitaminov, izčrpanosti
in zmanjšanja mišične mase. Ob abstinenci je lahko uživanje hrane zelo zahtevno, saj je
povezano z negativnimi čustvi in tesnobo. V hrani iščejo tolažilen odziv, kar lahko vo-
di v povečanje telesne mase. Pomembno je ozaveščanje o pomenu zdrave prehrane in
spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad za hitrejše okrevanje v terapevtski komuni.
Metode: Z metodo opazovanja smo ocenili prehranjevalne navade udeležencev tera-
pevtske komune Skupnost Srečanje, katerim smo opravili tudi meritev sestave telesa
z bioelektričnim impedančnim analizatorjem. Izmerili smo jim telesno maso, odstotek
tekočine v telesu, mišično maso, skupno in visceralno maščobo, ter metabolno sta-
rost. Analizirali smo naključni ponujeni tedenski jedilnik in ugotavljali prehranski vnos
udeležencev ter ocenili njihovo prehrano z računalniškim programom OPKP. V razi-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
skavi je sodelovalo sedem udeležencev moškega spola, starih med 21 in 34 let.
Rezultati: Po pridobljenih antropometričnih meritvah smo ugotovili, da udeleženci gle-
de na indeks telesne mase, ki je znašal 26,5 kg/m² spadajo v kategorijo čezmerno
hranjenih. Vendar pa sta parametra deleža maščobe (19,43 %) in visceralne maščo-
be (4,79) bila v priporočenem obsegu, mišična masa pa višja od priporočene (65,5 kg;
priporočeno 45,1–52,9 kg), zato smo zaključili, da so udeleženci normalno hranjeni.
Režim prehranjevanja v terapevtski komuni je točno določen po sestavljenem urniku.
Trije glavni obroki si sledijo na pet do sedem ur, kar pa glede na priporočila ni ravno
ugodno, še posebej ker so ti obroki energijsko obilni. Čeprav udeleženci zaužijejo le tri
obroke dnevno v večini dosegajo svoje dnevne energijske potrebe, ki znašajo 13.027,4
kJ (3.101,8 kcal) v primerjavi s priporočenimi 13.770,3 kJ (3.278,6 kcal); prav tako pa
so skladni s smernicami tudi energijski deleži hranil (15 % beljakovin, 25 % maščob in
54 % ogljikovih hidratov ter 9 % enostavnih sladkorjev in 7 % nasičenih maščobnih ki-
slin). Zaskrbljujoče so predvsem vrednosti natrija, ki so bile presežene za več kot dva-
kratno vrednost priporočenega vnosa (zaužito 5.286 mg, priporočilo 2.000 mg). To
vrednost gre pripisati predvsem velikim količinam kruha in suhomesnatih izdelkov, ki
jih udeleženci vsakodnevno zaužijejo. Glede na velike količine zaužitega polnozrnate-
ga kruha, pa ugotavljamo tudi višjo vsebnost zaužitih prehranskih vlaknin (37,9 g) v pri-
merjavi s priporočili (30 g).
Razprava in zaključki: Udeleženci terapevtske komune se poskušajo približati zdrave-
mu življenjskemu slogu, a vendar jim ostaja še veliko prostora za izboljšave. Pomemb-
no je, da slabe prehranjevalne navade prepoznajo in jih poskušajo spremeniti ter to
znanje prenesti v življenje po terapevtski komuni.
Ključne besede: prehranjevalne navade, režim prehrane, pomen zdrave prehrane, pre-
hrana v terapevtski komuni

168