Page 140 - Naša pedagoška pot

Dr. Tomaž Grušovnik

programe univerze. Pedagoška fakulteta tako bistveno prispeva k vsem fa-
kultetam in je zaradi tega srce vsake univerze. Zato ni presenetljivo, da je bila
med prvimi visokošolskimi ustanovami na Obali prav Pedagoška akademija.
Kot taka mora torej pedagoška fakulteta gledati naprej in poskusiti od-
govoriti na izzive, s katerimi se bo družba šele ukvarjala. Šolstvo, vključno
z vzgojo in izobraževanjem, je namreč v temelju usmerjeno v prihodnost.
Zakaj? Zaradi tega, ker vzgajamo in izobražujemo vedno za naprej, otroke,
učence,dijakeinštudentevedno usposabljamo za bodoče faze njihovih ži-
vljenj. Posledično mora torej biti pedagoška fakulteta daljnovidna in posku-
siti nekoliko predvideti vnaprej, kakšne bodo potrebe družbe in posamezni-
kov.
Danes lahko z gotovostjo rečemo, da se bodo te potrebe v bližnji in sred-
nji prihodnosti vrtele okoli trajnostnosti in digitalizacije družbe. Človeštvo se
sooča s podnebno in okoljsko krizo, ki jo lahko primerjamo z velikimi izumi-
ranji v preteklih geoloških dobah. Vsak dan namreč izumre na ducate vrst
živih bitij in v času, ki ga boste porabili za branje mojega zapisa, bo statis-
tično gledano izumrla ena vrsta živih bitij, ne da bi jo nadomestila nova. Kljub
političnim in tehnološkim naporom človeštvo do zdaj žal ni našlo odgovora
na to vprašanje in del problema je gotovo hotena nevednost, naše zavestno
izmikanje informacijam o resnosti položaja, ki nas spravlja v slabo voljo. Šte-
vilni znanstveniki so zato prepričani,dazgoljspomočjo tehnologijenebomo
našli rešitev okoljske krize, pa čeprav bo ta igrala ključno vlogo pri tem. Kar
poleg novih načinov izrabe trajnostnih virov nujno potrebujemo, so spreme-
njene vrednote, tako na ravni posameznikov kot tudi družbe. Prav tukaj pa
lahko – in mora – ključno vlogo odigrati vzgoja in izobraževanje.
Digitalizacija prinaša soroden izziv. Različna orodja namreč hkrati olajšu-
jejo naše delo, po drugi strani pa tudi v temelju spreminjajo način našega
kognitivnega razvoja, saj so veščine, kot sta branje ali pisanje, čedalje bolj
potisnjene v ozadje. Namesto dolgotrajne osredotočenosti v ospredje pri-
haja večstorilnostna naravnanost. Sam rad rečem, da se je človeštvu končno
uresničila ena največjih želja: da bi iznašlo igračo, ki se je nikoli ne naveličaš.
A takoj ko je bil rešen ta problem, je vzniknil drugi: zasvojenost s to igračo,
ki ima škodljive posledice za posameznikov psihični in fizični razvoj. V mislih
imam seveda pametni telefon. Edino vzgoja in izobraževanje lahko ponudita
odgovor na izziv trajnostne in vzdržne rabe digitalnih tehnologij, ki smo jim
doslej na morda prelahek in prenaiven način dopustili vstop v vse pore naših
življenj, tudi tja, kamor ne bi bilo nujno treba.
Koper je mesto z eno najodličnejših pedagoških tradicij v Evropi. Tukaj se
je namreč rodil Peter Pavel Vergerij starejši, ki je spisal enega prvih pedago-

140