Page 142 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Pravljica

Tretji prizor
Med pripovedovanjem pripovedovalke se tiho pripravi scena za 3. prizor: slika ali
silhuete ovčk. Spredaj sedijo ali stojijo drugi pastirji in se igrajo. Ob strani stoji
žalosten Peter Klepec.
1. PASTIR vpije na Petra: Ej, ti! Zavrni našo živino! Pohiti, sicer jih dobiš! Peter
Klepec zavrača živino, drugi pastirji se igrajo.
2. PASTIR vpije na Petra: Revček, brž prinesi vode s studenca! Pohiti, sicer jih
dobiš!
Peter Klepec teče po vodo, drugi pastirji se igrajo in razigrano smejejo.
3. PASTIR vpije na Petra: Poišči moje ovce! Pohiti, sicer jih dobiš!
Peter Klepec išče ovce, drugi pastirji se igrajo.
PRIPOVEDOVALEC: Če jih kdaj ni hotel ubogati, so ga zgrabili in premlatili.
Jokal je in tekel proč, oni pa so nanj metali kamenje. Zaradi tega je bil
žalosten in potrt. Razmišljal je, zakaj je tako šibek in majhen. Srčno si je
želel, da bi bil močan, tako močan, da bi premagal vse pastirje.

Četrti prizor
Med pripovedovanjem pripovedovalke se tiho pripravi scena za 4. prizor. Na trati
spi gozdna vila. Ima belo obleko, čelo ji ovija venec iz planinskih cvetic. Son-
ce ji sije naravnost v beli obraz, Peter Klepec išče svoje ovce.
PETER KLEPEC: Le kam so pastirji odgnali moje ovčke? Kam so se izgubile?
Med iskanjem opazi spečo gozdno vilo. Ves očaran od njene lepote jo zaljubljeno
gleda: Neskončno si lepa … Improvizira govor o njeni lepoti: Sonce jo bo ož-
galo! Naredil ji bom senco iz vej.
Peter Klepec iz vej naredi zeleno strešico, ki ji zasenči obraz. Počepne kraj nje in
strmi v njo.
Ko vila odpre oči, začudena pogleda tihega Klepca, ki sedi poleg nje. Zagleda ze-
leno strešico nad seboj. Skoči na noge in Peter Klepec se toplo nasmehne.
GOZDNA VILA: Hvala, Peter. Povej, kaj si želiš za plačilo!
PETER KLEPEC: Oh, moja želja je tako velika, da si je ne upam izreči.
GOZDNA VILA: Le povej. Vse, kar želiš, ti lahko izpolnim.
PETER KLEPEC: Rad bi bil tako močan, da bi premagal pastirje, ki mi nagajajo.
Gozdna vila zajame v dlani vodo iz studenca, dvigne dlani proti soncu in ob
spremljavi zapoje prvi del pesmi.

142