Page 146 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Pravljica

3. PASTIR: Peter, ne sanjaj pri belem dnevu. Brž po vodo!
PETER KLEPEC: Sami jo pojdite iskat, če jo hočete piti.
1. PASTIR: Ali slišite Klepca! Kaj si le upa!
2. PASTIR: Ali bi rad okusil naše pesti?
PETER KLEPEC: Če bi vi radi okusili moje, kar pridite! Le bliže, le bliže!
3. PASTIR: Le kaj si misli? Kako izziva! Zgrabimo ga!

Pastirji se mu približajo in ga zgrabijo. Peter se jih z lahkoto otrese, skočil k brezi
in jo izruva. Pastirji se prestrašijo in zbežijo. Od daleč ga zmerjajo. Z brezo v
rokah Peter Klepec teče za njimi.
PRIPOVEDOVALEC: Peter pastirjem ni storil hudega. Bil je dobrega srca in ni
mislil na maščevanje. A tudi pastir ni maral več biti. Odgnal je čredo do-
mov, vzel svojo culo in se vrnil k materi.

Šesti prizor
Med pripovedovanjem pripovedovalke se tiho pripravi scena za 6. prizor: bajtica,
pred njo stoji mati. Mati od daleč zagleda Petra.
MATI: Joj, Peter, ali so te spodili iz službe?
PETER KLEPEC: Odslej bom pri vas, ne bova se več ločila.
MATI: Od česa bova pa živela?
PETER KLEPEC: Zemljo bom obdelal. Posejala bova pšenico. Zrnje bom nesel
v mlin, vi boste pa spekli belo pogačo. Od tega bova živela.
MATI: Kako boš obdeloval in kopal zemljo, ko si pa tako šibek.
PETER KLEPEC: Tako! (Dvigne veliko skalo.)
PRIPOVEDOVALEC sredi odra: Petra Klepca si ni upal nihče več nadlegovati. A
svoje moči ni rabil le zase, priskočil je tudi drugim na pomoč, če so bili v
stiski. In tako je prav. Kdor ima moč, je ne sme imeti le zase, temveč mora
tudi drugim pomagati. Lepo bi bilo, če bi bilo mnogo Petrov Klepcev na
svetu!
Iz ozadja se sliši pesem »Popotnik«. Petje postaja vedno glasnejše.
PRIPOVEDOVALEC: Poslušajte, poslušajte! Peter Klepec prihaja. Zapojte z
njim.
Peter Klepec stopi v ospredje in z zanosom poje pesem »Popotnik«. Za njim pride-
jo še drugi nastopajoči in člani orkestra, dokončajo pesem ter se priklonijo.

146