Page 186 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Pravljica

GAŠPER veselo: Jaz sem Gašper, pravi veseljak. Rad plešem, pojem, se veselim,
po delu prav nič ne hrepenim.
MIHA veselo: Jaz sem Miha, »nedelo« moja je odlika. Le kdo zamudil bi veseli-
co, le kdo bi rajši delat šel!
BOLTEŽAR resno: Sem Boltežar. »Najprej delo in potem jelo,« moje je pravilo.
Najprej je treba opraviti vse naloge, potem se lahko igraš.
Orkester igra melodijo pesmi. Trije prašički ritmično spremljajo melodijo na pri-
ročnih instrumentih in plešejo ter pojejo. Miha in Boltežar se umakneta.
Mimo gre kmet, ki nese snop slame. K njemu pristopi Gašper.
GAŠPER prijazno: Dragi kmet, prosim, daj mi slamo.
KMET: Kaj mi daš, če ti jo dam?
GAŠPER prepričljivo: Dam ti ruto. Izvoli.
Kmet izroči snop Gašperju in vzame ruto ter si jo ovije okoli vratu.

Notni primer 3

Gašper pleše, poje in igra na improviziran instrument, orkester ga spremlja.
Gašper gre k ležeči kulisi, »hišici iz slame«, jo dvigne in postavi. Pred postavljeno
hišico pleše, poje in igra na improvizirani instrument, orkester ga spremlja.
Gašper se skrije za postavljeno hišico iz slame. Mimo gre kmet, ki nosi butaro
lesa. K njemu pristopi Miha.

186