Page 187 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 187

Trije prašički

             MIHA prijazno: Dragi kmet, daj mi, prosim, les.
             KMET: Kaj mi daš, če ti ga dam?
             MIHA prepričljivo: Dam ti čepico. Izvoli.
             Kmet izroči butaro Mihi, vzame kapo in se pokrije. Miha stopi v ospredje z lesom v
                 rokah, poje ob spremljavi orkestra.
             Miha pleše, poje in igra na improviziran instrument, orkester ga spremlja.

             Notni primer 4


























             Miha gre k ležeči kulisi, »hišici iz lesa«, jo dvigne in postavi. Pred postavljeno hišico
                 pleše, poje in igra na improvizirani instrument, orkester ga spremlja. Miha
                 se skrije za postavljeno hišico iz lesa. Mimo gre zidar, ki v samokolnici pelje
                 opeko. K njemu pristopi Boltežar.
             BOLTEŽAR prijazno: Dragi kmet, prosim, daj mi opeko.

             ZIDAR: Kaj mi daš, če ti jo dam?
             BOLTEŽAR prepričljivo: Čevlje ti dam. Izvoli!
             Zidar da opeko Boltežarju, vzame čevlje in se obuje. Boltežar stopi v ospredje z
                 opeko v rokah, poje ob spremljavi orkestra.
             Boltežar pleše, poje in igra na improviziran instrument, orkester ga spremlja. Bol-
                 težar gre k ležeči kulisi, »hišici iz opeke«, ob njej začne »zidati« z opeko. Pred
                 postavljeno hišico pleše, poje in igra na improvizirani instrument, orkester





                                                                            187
   182   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192