Page 187 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 187
Trije prašički
MIHA prijazno: Dragi kmet, daj mi, prosim, les.
KMET: Kaj mi daš, če ti ga dam?
MIHA prepričljivo: Dam ti čepico. Izvoli.
Kmet izroči butaro Mihi, vzame kapo in se pokrije. Miha stopi v ospredje z lesom v
rokah, poje ob spremljavi orkestra.
Miha pleše, poje in igra na improviziran instrument, orkester ga spremlja.
Notni primer 4
Miha gre k ležeči kulisi, »hišici iz lesa«, jo dvigne in postavi. Pred postavljeno hišico
pleše, poje in igra na improvizirani instrument, orkester ga spremlja. Miha
se skrije za postavljeno hišico iz lesa. Mimo gre zidar, ki v samokolnici pelje
opeko. K njemu pristopi Boltežar.
BOLTEŽAR prijazno: Dragi kmet, prosim, daj mi opeko.
ZIDAR: Kaj mi daš, če ti jo dam?
BOLTEŽAR prepričljivo: Čevlje ti dam. Izvoli!
Zidar da opeko Boltežarju, vzame čevlje in se obuje. Boltežar stopi v ospredje z
opeko v rokah, poje ob spremljavi orkestra.
Boltežar pleše, poje in igra na improviziran instrument, orkester ga spremlja. Bol-
težar gre k ležeči kulisi, »hišici iz opeke«, ob njej začne »zidati« z opeko. Pred
postavljeno hišico pleše, poje in igra na improvizirani instrument, orkester
187