Page 201 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 201

Recenziji








             Red. prof. Brina Jež Brezavšček
             Mirko Slosar je v glasbenih krogih poznano ime, povezano predvsem z zbo-
             rovodstvom, še posebej pri nekoliko starejši populaciji glasbenih in posebej
             zborovskih zanesenjakov, ljubiteljev glasbe in nenazadnje glasbenih strokov-
             njakov.
               Z dr. Mirkom Slosarjem sva se osebno srečala, ko je prevzel mesto učitelja
             glasbe na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer sem tudi sama poučevala glas-
             bo. Spominjam se, da je v njem vedno žarela dobra volja, gorečnost in tudi
             tihi občutek, kako bi stvari upognili, priredili, izmojstrili, da bi bile lahko kar
             najširše sprejemljive, da bi navdušile in obenem še vedno ohranjale žlahtnost
             kvalitete ter strokovne sprejemljivosti. Ne bodi len, je kar hitro že pripravil
             tudi zbirko pesmic z didaktičnimi navodili za poučevanje v šoli in poučeva-
             nje študentk ter študentov Nackove pesmi. Po nekaj letih dela na Pedagoški
             fakulteti, ki ga je kombiniral s Pedagoško fakulteto v Kopru, se je slednjič od-
             ločil samo za Koper, kjer je deloval v njemu bližjem in toplejšem primorskem
             okolju.
               Mirko Slosar je širši javnosti gotov najbolj poznan po svojem zborovskem
             delovanju.  S  svojim  entuziazmom  je  poganjal  slovensko  ljubiteljsko  zbo-
             rovsko sceno in tudi v manj naklonjenih razmerah ustvarjal nove zborovske
             sestave, ki so kmalu posegali po najvišjih zborovskih odličjih na nacionalnih
             in mednarodnih zborovskih tekmovanjih. Še pomembneje, bi rekla, pa je tis-
             to navdušenje, ki ga je posejal med mladimi, da so živeli s svojimi zbori, jim
             namenjali svoj prosti čas z vso potrebno vnemo, vztrajnostjo in razvijanjem
             pevsko-glasbenega talenta, ki ga Primorska, pravijo, premore še nekaj več kot
             druge regije Slovenije. Avtorici monografije, izr. prof. dr. Barbara Kopačin in
             Bojana Kralj, sta nadvse slikovito predočili vse faze dirigentskega razvoja in
             posamezne zborovske sestave, ki jih je vodil Mirko Slosar, da jih je prevzel,
             ustvaril na novo in potem, ko je uvidel možnost nadaljnjega širjenja, tudi ne-
             sebično predal v roke mlajšim kolegom in kolegicam. Posebej dragocena so
             mnoga pričevanja bivših zboristov, ki nam posebej pestro približajo vzdušje
             in živost glasbe ter njenega intenzivnega predajanja, kar je bil Mirko Slosar
             zmožen ustvarjati vedno znova.


                                                                            201
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206