Page 202 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Recenziji

Med mnogimi nadvse uspešnimi zbori pod Slosarjevo dirigentsko roko je
posebej pomembno kar osemnajstletno vodenje Učiteljskega pevskega zbo-
ra, kjer sodelujejo učitelji in učiteljice iz vse Slovenije. Kljub redkejšemu sesta-
janju je Slosar tudi s tem zborom dosegal visok domet pevske kulture in izbo-
ra programa. Popeljal jih je tudi na mnoge turneje po Evropi, Kanadi in ZDA.
Iz vodenja gimnazijskega zbora v Kopru se je razvil na Primorskem kultni
zbor Obala Koper, ki ga je Slosar zasnoval v svojih štiridesetih letih, ko je člo-
vek nekje na vrhuncu moči. V knjigi zasledimo kar precej podatkov in tudi
različne zorne kote pogleda na ta pomemben del njegovega življenjskega
dela, saj ga najprej opiše Slosar sam v intervjuju z Leo Hedžet, nato pa še
dva pevca, Bojan Šturm in Boris Palčič, kar nam omogoči večplasten vpogled.
Slosarju samemu je bila Obala Koper njegov najljubši zbor, s katerim je dose-
gal tudi najvidnejše uspehe na zborovskih tekmovanjih. Med drugim je zbor
na pobudo znanega primorskega publicista in glasbenega kritika ter radijske-
ga sodelavca Ivana Siliča postal uradni zbor Radia Koper in se tako lotil tudi
pomembnega zalogaja, spodbujanja nastanka novih slovenskih del. Njim ob
bok so zapeli tudi tuje poznane avtorje.
Vodenje zborov je tako Mirka Slosarja spremljalo od samih začetkov glas-
benega delovanja v študentskih letih pa do upokojitve in odhoda iz življenja.
Poleg tega je prehodil bogato profesionalno pot kot visokošolski učitelj, pri
čemer se je lahko posvečal širši vsebinski paleti v Kopru. Glasbene vsebine je
po svojem ključu večne vedoželjnosti in živega pristopa do tvarine dopolnil
s študijem zanj novega področja, glasbene terapije oz. pomoči z umetnostjo.
Tako je opravil izpopolnjevanje iz glasbene terapije v Najmegenu na Nizo-
zemskem (1992–1994) in lahko tudi ta znanja vključeval v svoje predavateljsko
delo.
V knjigi najdemo zbir podatkov dodatnega strokovnega delovanja v orga-
nih in institutih nacionalne ravni tako na umetniškem kot na pedagoškem
področju, kar kaže na Slosarjevo veliko kapaciteto za uveljavljanje glasbenih
vidikov in standardov ter za izboljševanje glasbenih pogojev v splošnem
družbenem okolju.
Enako je v fakultetnem okolju sodeloval v mnogih organih, komisijah in
drugih fakultetnih sestavih, bil predstojnik oddelka ipd., pri čemer je tudi aka-
demsko napredoval in nazadnje dosegel najvišji učiteljski naziv zaslužnega
profesorja.
Monografija o dirigentu in pedagogu Mirku Slosarju predstavlja prikaz nje-
gove osebnosti, glasbene in pedagoške poti ter je dragocen vir za preučeva-
nje tudi časa in prostora, ki ga je Mirko lahko glasbeno in človeško obogatil.

202