Page 81 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 81
Psihološka pomoč po kriznih dogodkih
nost, življenje ali telesno integriteto. Psiholog bi za ukrepanje v primerih
kriznih in travmatskih dogodkih imel znanja s področij:
– opredelitve in značilnosti kriznih ter travmatskih dogodkov;
– zakonitosti odziva na krizni in travmatski dogodek;
– možnih posledic kriznih in travmatskih dogodkov;
– opredelitve različnih oblik pomoči posameznikom po izkušnji kri-
znega oz. travmatskega dogodka;
– opredelitve prve psihološke pomoči in postavitve ciljev prve psiholo-
ške pomoči;
– opredelitve razbremenilnega pogovora;
– ciljev razbremenilnega pogovora;
– opredelitve psihosocialne podpore in pomoči;
– ciljev psihosocialne podpore in pomoči:
– postopka izvedbe prve psihološke pomoči, psihosocialne podpore in
pomoči;
– postopka izvedbe razbremenilnega pogovora;
– pripravljenosti na krizne dogodke,
– opredelitve osebnih gradnikov prožnosti in življenjske odpornosti.
Kompetence psihologov naj bi zato obsegale:
– ustrezno ozaveščenost in pripravljenost na krizne dogodke;
– poznavanje zakonitosti odziva na krizne in travmatske dogodke z
možnimi posledicami ter ustreznimi oblikami psihosocialne podpore
in pomoči;
– znanje in veščine za ocenjevanje in interveniranje v primeru potrebe
po psihosocialni podpori in pomoči po kriznih dogodkih v svojem de-
lovnem okolju;
– opredelitev ciljev v primeru izvedbe prve psihološke pomoči, psiho-
loškega »debriefinga«¹ ali razbremenilnega pogovora po kriznem do-
godku;
– ocenjevanje v primeru izvedbe prve psihološke pomoči, psihološkega
»debriefinga« ali razbremenilnega pogovora po kriznem dogodku;
– spretnosti izvedbe prve psihološke pomoči, psihološkega »debrie-
finga« ali razbremenilnega pogovora po kriznem dogodku;
¹ Za izvedbo psihološkega »debriefinga« je potrebna dodatna strokovna usposobljenost.
Učinkovitost postopka je še vedno pod drobnogledom večjega števila raziskav, mnenja o
njegovi primernosti in učinkovitosti pa so v stroki deljena.
79
nost, življenje ali telesno integriteto. Psiholog bi za ukrepanje v primerih
kriznih in travmatskih dogodkih imel znanja s področij:
– opredelitve in značilnosti kriznih ter travmatskih dogodkov;
– zakonitosti odziva na krizni in travmatski dogodek;
– možnih posledic kriznih in travmatskih dogodkov;
– opredelitve različnih oblik pomoči posameznikom po izkušnji kri-
znega oz. travmatskega dogodka;
– opredelitve prve psihološke pomoči in postavitve ciljev prve psiholo-
ške pomoči;
– opredelitve razbremenilnega pogovora;
– ciljev razbremenilnega pogovora;
– opredelitve psihosocialne podpore in pomoči;
– ciljev psihosocialne podpore in pomoči:
– postopka izvedbe prve psihološke pomoči, psihosocialne podpore in
pomoči;
– postopka izvedbe razbremenilnega pogovora;
– pripravljenosti na krizne dogodke,
– opredelitve osebnih gradnikov prožnosti in življenjske odpornosti.
Kompetence psihologov naj bi zato obsegale:
– ustrezno ozaveščenost in pripravljenost na krizne dogodke;
– poznavanje zakonitosti odziva na krizne in travmatske dogodke z
možnimi posledicami ter ustreznimi oblikami psihosocialne podpore
in pomoči;
– znanje in veščine za ocenjevanje in interveniranje v primeru potrebe
po psihosocialni podpori in pomoči po kriznih dogodkih v svojem de-
lovnem okolju;
– opredelitev ciljev v primeru izvedbe prve psihološke pomoči, psiho-
loškega »debriefinga«¹ ali razbremenilnega pogovora po kriznem do-
godku;
– ocenjevanje v primeru izvedbe prve psihološke pomoči, psihološkega
»debriefinga« ali razbremenilnega pogovora po kriznem dogodku;
– spretnosti izvedbe prve psihološke pomoči, psihološkega »debrie-
finga« ali razbremenilnega pogovora po kriznem dogodku;
¹ Za izvedbo psihološkega »debriefinga« je potrebna dodatna strokovna usposobljenost.
Učinkovitost postopka je še vedno pod drobnogledom večjega števila raziskav, mnenja o
njegovi primernosti in učinkovitosti pa so v stroki deljena.
79
