Page 83 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Psihološka pomoč po kriznih dogodkih

2. zagotavljanje varnosti in udobja;
3. stabilizacijo neposredno in posredno udeleženih v dogodku (če je po-

trebno);
4. zbiranje informacij (trenutne potrebe in skrbi udeleženih v dogodku);
5. nudenje praktične pomoči in podpore neposredno in posredno ude-

leženim v dogodku;
6. povezovanje s socialno podporno mrežo;
7. informiranje glede obvladovanja težav kot posledic kriznega do-

godka;
8. povezovanje s strokovnimi službami, storitvami, ki so na voljo za po-

moč udeležencem kriznega dogodka.

Intervencije prve psihološke pomoči
Prvi korak pri nudenju prve psihološki pomoči je vzpostavljanje odnosa.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se udeleženi osebi jasno predstavimo, po-
jasnimo in predstavimo tudi, kaj je naša vloga. Osebe povprašamo po nji-
hovem imenu in se eventualno dogovorimo, kako jih lahko nagovorimo.
V tem kontaktu povprašamo tudi, kakšna je njihova zgodba, kaj se jim je
zgodilo.

Ko ljudje pripovedujejo svojo »zgodbo o krizni situaciji«, poskušamo re-
flektivno poslušati in parafraziramo ključne točke. Povprašamo, kako so
se počutili med dogodkom in kako se počutijo v času, ko jo pripovedujejo.
Izvedeti želimo, kako je izkušnja vplivala nanje, zato tudi povprašamo za
dodatno razlago pri določenih opisih in uporabljenih izrazih. Če npr. nekdo
opiše sebe z besedami »depresiven sem«, poskušamo to razlago razumeti s
podvprašanji, npr. kako to občutite, kako se je vaše življenje spremenilo . . .

Če se vam oseba v krizni situaciji ali kmalu po njej zdi psihološko nesta-
bilna, je treba najprej stabilizirati akutno vznemirjenje oz. stisko. Pri tem
lahko pomaga, da govorite mirno, izrazite odprtost, razumevanje za situa-
cijo, dovolite, da sogovornik narekuje distanco oz. bližino do vas. Prav tako
je v takšni situaciji priporočljivejša uporaba konkretnih, zaprtih vprašanj,
ki osebi pomagajo, da se osredotoči. Priporočljivo se je izogibati stvarem,
ki bi lahko dodatno spodbujale posameznikovo vznemirjenje. Osebo lahko
spodbudimo, da se osredotoči na kakšno konkretno aktivnost, izvede do-
ločene naloge, oz. poskušamo preusmeriti njeno pozornost, npr. s tem, da
se potrudimo, da pomisli na nekaj drugega. Ljudem v stiski pomaga, da
lahko izrazijo močna čustva, vendar da ne ravnajo impulzivno. V pomoč je
podpora soljudi.

Če se oseba ne zdi psihološko nestabilna, ji lahko akutno stisko poma-

81