Page 111 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 111
na morju

bila za zdravljenje primerna, zaradi česar so se zdravniki iz drugih mest tež-
ko odločali, da bi svoje paciente pošiljali na zdravljenje v Opatijo. V poročilu
iz leta 1899 je izpostavljeno tudi pomanjkanje ustreznih higienskih normati-
vov. Niti mednarodna družba Compagnie des Wagons-lits, ki je imela v zaku-
pu dva sanatorija,24 se ni odločila za vzpostavitev modernega zdravilišča.25 Za-
radi navedenih problemov se je načelnik zdravilišča dr. Glax obrnil na c.-kr.
namestništvo, da bi odobrilo čimprejšnjo modernizacijo in izgradnjo sodob-
nega kopališča v Opatiji.26 Leta 1900 sta predstavnika gostov v zdraviliški ko-
misiji izpostavila, da bi bilo potrebno Compagnie Internationale des Wagons-
Lits ali druge investitorje spodbudili k posodobitvi zdraviliške infrastrukture
in storitev. Kljub temu da se je na začetku skromno kopališče z le dvanajstimi
kadmi že zelo razvilo, saj so v njem delovali uspešni zdravniki, ki so ustanovi-
li različne zdraviliške zavode (hidropatski rentgen, nabava aparata za vibracij-
sko masažo, najmodernejši električni aparat), je postajala občutna potreba po
izgradnji velikega modernega kopališča (Kursaal ali Kurpalast).27 Leta 1901 se
je zdraviliška komisija s Compagnie Internationale des Wagons-Lits le dogovo-
rila za izgradnjo novega kopališča, ki bi povsem ustrezalo modernim standar-
dom in bi ga začeli graditi naslednje leto.28 Poleg tega je v finančnem načrtu za
leto 1902 zdraviliška komisija predvidela strošek v znesku 10.000 kron za iz-
gradnjo posebne bolnišnice, namenjene bolnikom z nalezljivimi boleznimi –
Errichtung eines Krankenhauses in Abbazia.29

24 Sanatorija je v zakup od Južnih železnic dobila leta 1898 (Niel, 1991, 41). Družbo je po ameriškem
vzoru spalnih vlakov leta 1874 ustanovil Belgijec Georges Nagelmackers. Bila je namenjena luksu-
znim potovanjem z vlakom. Družba je dvajset let kasneje ustanovila tudi Compagnie Internationale
des Grands Hotels, preko katere so gradili razkošne hotele v večjih mestih in znanih letoviščih, med
drugimi tudi v Opatiji.

25 Z letom 1904 je omenjena družba bolnikom nudila zdravljenje s toplimi kopelmi. Poleg tega so
bili bolnikom na voljo tople slane in sladkovodne kopeli, kopanje v morju, zdravljenje v hidropat-
skem sanatoriju dr. Szega, masaže, elektroterapije, telovadba, ortopedski in vibracijski aparati itd.
V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Amtsärztlicher Bericht über die Kurorte – Abbazia – für das Jahr 1904 un-
ter Anschluss des Summariums P., Volosca, 31. 12. 1904, dr. Graeffe, k.k. Bezirksarzt, 3–4.

26 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25, Fascicolo 39/25 Fonti
salutari (bagni), š. 784: Cur-Commission Abbazia, Jahres-Rechnung 1899, 4. 1. 1900.

27 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1219: Bericht über die sanitären verhältnisse des Curortes Abbazia während des
Jahres 1900, 27. 2. 1901.

28 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 1219: Bericht über die sanitären Verhältnisse des Curortes Abbazia während d.J.
1901, im Frebruar 1902, 1–3.

29 Ta bolnišnica naj bi v skladu s sanitarnimi zahtevami februarja 1905 pričela delovati v Voloski, ven-
dar o dejanskem odprtju in delovanju bolnišnice nadaljnjih poročanj nismo zasledili. V: AST,
Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (ba-

111
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116