Page 116 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 116
turizem v avstrijskem primorju
jem za odrasle z osrednjo stavbo, ki je imela 50 sob in hidrotermalne napra-
ve, ter z otroškim sanatorijem s 30 sobami. Poleg tega je sanatorij razpolagal z
zdravniškimi pisarnami, rentgenskimi aparati, laboratorijem ter igralnico, te-
lovadnico in teraso za sončenje. Otrokom je bila omogočena igra na prostem,
po potrebi oziroma na željo je bil organiziran tudi pouk. Otroci, starejši od
sedmih let, so se v sanatoriju lahko zdravili brez spremstva, starši so prejema-
li redna tedenska poročila, ki so zagotavljala tudi stalni nadzor nad potekom
zdravljenja. V literaturi zasledimo zanimiv pristop, ki ga je domnevno izvajal
Szegő, ko malim bolnikom ni dovolil branja dnevnega tiska in fikcije, saj naj
bi to spodbujalo zgodnjo zrelost in nezaželeno izražanje mnenja. Svoje mne-
nje so lahko izrazili le, če jim je starejša oseba postavila vprašanje, prav tako
ni bila dovoljena nobena diskusija o kakršnikoli tematiki (Muzur, 2003, 128–
129; 2011, 861). Cena bivanja za otroke brez spremstva, ki je vključevala celot-
no storitev in medicinsko oskrbo, je dnevno znesla 6 goldinarjev. Za otroke
s spremstvom (2 osebi) je bila cena 12 goldinarjev,45 ki pa že ni več vključeva-
la vseh storitev.46 Njegov sanatorij je preživel prvo svetovno vojno in pod ime-
nom Casa di cura Abbázia ohranjal svojo dejavnost, leta 1930 pa je bil spreme-
njen v navadni hotel Grande albergo Belvedere (Muzur, 2003, 128–129).
Poleg tega sta v Opatiji delovala še sanatorij dr. Schalka – Neuer Kurha-
us, ki je bil odprt leta 1906, in dr. Mahlerja, ki je na začetku 20. stoletja odprl
sanatorij za kardiološke bolnike (Muzur, 1996, 20). V zdravilišču je deloval
tudi medicinsko-mehanični inštitut dr. Zandra, ki ga je vodil dr. Isor Stephan
Stein – Das Abbazianer medico-mechanische Zander-Institut und die physi-
kalische Heilanstalt (Slika 1). Inštitut je deloval po principu Gustava Zandra,
švedskega učitelja gimnastike, zdravnika in univerzitetnega predavatelja medi-
cinske gimnastike (Heilgymnastik) na stockholmski univerzi. Zander je sesta-
vil več orodij, ki so omogočala konstantno in redno premikanje posameznih
delov telesa, in določena orodja, ki so nadomesčala ročno masiranje. Orodja
so bila razdeljena v štiri kategorije: orodja za aktivno vadbo, orodja za pasiv-
no vadbo, orodja za mehanično dejavnost ter specialistični ortopedski apara-
ti. Prvi inštitut je odprl v Stockholmu leta 1865, mednarodno prepoznavnost
nisterium des Innern, Volosca, 23. 11. 1896. Pobuda ni bila uspešna, saj je Szegő v Opatiji odprl ok-
revališče.
45 Goldinar oziroma goldinar je z reformo valute leta 1892 zamenjala krona, vendar je prejšnja valuta
ostala v veljavi in zamenjava je potekala počasi, denarne vrednosti so bile še naprej izražene v goldi-
narjih in krajcarjih (kakor je vidno v zakonskih predpisih storitev zdravilišč), plačilno sredstvo pa
so postale krone (Pančur, 2003, 271).
46 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 784: Seehospiz für die kranke Kinder in Abbazia, Leitender Arzt dr. Koloman Sze-
gő, nedatirano.
116
jem za odrasle z osrednjo stavbo, ki je imela 50 sob in hidrotermalne napra-
ve, ter z otroškim sanatorijem s 30 sobami. Poleg tega je sanatorij razpolagal z
zdravniškimi pisarnami, rentgenskimi aparati, laboratorijem ter igralnico, te-
lovadnico in teraso za sončenje. Otrokom je bila omogočena igra na prostem,
po potrebi oziroma na željo je bil organiziran tudi pouk. Otroci, starejši od
sedmih let, so se v sanatoriju lahko zdravili brez spremstva, starši so prejema-
li redna tedenska poročila, ki so zagotavljala tudi stalni nadzor nad potekom
zdravljenja. V literaturi zasledimo zanimiv pristop, ki ga je domnevno izvajal
Szegő, ko malim bolnikom ni dovolil branja dnevnega tiska in fikcije, saj naj
bi to spodbujalo zgodnjo zrelost in nezaželeno izražanje mnenja. Svoje mne-
nje so lahko izrazili le, če jim je starejša oseba postavila vprašanje, prav tako
ni bila dovoljena nobena diskusija o kakršnikoli tematiki (Muzur, 2003, 128–
129; 2011, 861). Cena bivanja za otroke brez spremstva, ki je vključevala celot-
no storitev in medicinsko oskrbo, je dnevno znesla 6 goldinarjev. Za otroke
s spremstvom (2 osebi) je bila cena 12 goldinarjev,45 ki pa že ni več vključeva-
la vseh storitev.46 Njegov sanatorij je preživel prvo svetovno vojno in pod ime-
nom Casa di cura Abbázia ohranjal svojo dejavnost, leta 1930 pa je bil spreme-
njen v navadni hotel Grande albergo Belvedere (Muzur, 2003, 128–129).
Poleg tega sta v Opatiji delovala še sanatorij dr. Schalka – Neuer Kurha-
us, ki je bil odprt leta 1906, in dr. Mahlerja, ki je na začetku 20. stoletja odprl
sanatorij za kardiološke bolnike (Muzur, 1996, 20). V zdravilišču je deloval
tudi medicinsko-mehanični inštitut dr. Zandra, ki ga je vodil dr. Isor Stephan
Stein – Das Abbazianer medico-mechanische Zander-Institut und die physi-
kalische Heilanstalt (Slika 1). Inštitut je deloval po principu Gustava Zandra,
švedskega učitelja gimnastike, zdravnika in univerzitetnega predavatelja medi-
cinske gimnastike (Heilgymnastik) na stockholmski univerzi. Zander je sesta-
vil več orodij, ki so omogočala konstantno in redno premikanje posameznih
delov telesa, in določena orodja, ki so nadomesčala ročno masiranje. Orodja
so bila razdeljena v štiri kategorije: orodja za aktivno vadbo, orodja za pasiv-
no vadbo, orodja za mehanično dejavnost ter specialistični ortopedski apara-
ti. Prvi inštitut je odprl v Stockholmu leta 1865, mednarodno prepoznavnost
nisterium des Innern, Volosca, 23. 11. 1896. Pobuda ni bila uspešna, saj je Szegő v Opatiji odprl ok-
revališče.
45 Goldinar oziroma goldinar je z reformo valute leta 1892 zamenjala krona, vendar je prejšnja valuta
ostala v veljavi in zamenjava je potekala počasi, denarne vrednosti so bile še naprej izražene v goldi-
narjih in krajcarjih (kakor je vidno v zakonskih predpisih storitev zdravilišč), plačilno sredstvo pa
so postale krone (Pančur, 2003, 271).
46 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), 784: Seehospiz für die kranke Kinder in Abbazia, Leitender Arzt dr. Koloman Sze-
gő, nedatirano.
116
