Page 227 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 227
pod zemljo
Pred obdobjem modernizacije, pred izgradnjo novih kopenskih in
morskih prometnih povezav(parnim strojem), ki so bistveno spremenile na-
čin in značilnosti potovanja, je kraška pokrajina s svojimi naravnimi poseb-
nostmi že pritegovala številne popotnike, grandtouriste, avanturiste in izo-
bražence. Le-ti so pogosto beležili utrinke in vtise svojih potovanj ter jih po
vrnitvi domov nemalokrat tudi objavljali v obliki dnevnikov in potopisov, s
pomočjo katerih pridemo do pričevanj iz preteklosti. V pričevanjih lahko sle-
dimo stiku in doživetemu spominu na pokrajino, preko katere je potnik po-
toval (Cvirn in Studen, 2001). Na podlagi njihovih pisnih pričevanj, ki so pri
raziskovanju »uveljavljen tip zgodovinksih vrov v socialni in antropološki
zgodovini« (Carmichael, 1991, 41), lahko izvemo, v kolikšni meri so se itine-
rariji popotnikov usmerjali čez Kras, če so se in kateri so bili tisti dejavniki
privlačnosti, ki so jih privabili na omenjeno območje.
Kljub zanimivim in včasih strašljivim funkcijam, ki so jih imele jame,
je bil za tuje popotnike, ki niso bili neobčutljivi za podobe, videne v jamah,
osrednji motiv obiska zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturistične nara-
ve. Vendar se je potrebno zavedati pomanjkljivosti opisov, ki sicer nudijo po-
datke in opise o načinu življenja neke družbe, vendar velikokrat razkrivajo
lasten pogled na nedomače okolje, obenem pa mentaliteto in izobrazbo opa-
zovalca in opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega sloja in s te
perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih opazuje na potovanju. Pri opisih je
pogosto opaziti tudi vpliv predhodnikov in sodobnikov, ki so o teh krajih že
poročali, kar je na svoj način vplivalo na predstave obiskovalcev, saj so že pred
prihodom v določen kraj lahko o njem imeli izoblikovano podobo. Pogosto se
je tudi zgodilo, da so pisci prepisovali zapise svojih predhodnikov in opisanih
krajev morebiti niso obiskali. Za vir informacij so poleg tega imeli tudi lokal-
ne gostilničarje. Pri uporabi potopisov kot zgodovinskih virov pa se je potreb-
no zavedati, da je vprašanje »zaznavanja dejanskosti, oddaljenosti doživetja,
skratka, sporočilnost potopisov […] treba kritično pretehtati in ovrednotiti«
(Studen, 2009, 105).
Potopisi in dnevniki, ki so jih popotniki objavljali, se med seboj razli-
kujejo glede na način pisanja, percepcije, izkušnje in interese. Tako lahko pri
številnih opisih poti obravnavanih destinacij zasledimo kritični pristop do
gostiln, poti, ponudbe, dostopnosti in do načina življenja lokalnega prebival-
stva. Območje Krasa ni bilo izjema. Pričevanja popotnikov, ki so potovali čez
to območje, so že v veliki meri obravnavana in objavljena (glej Shaw,7 Shaw in
Adam, Carmichael, Levental). Osredotočali smo se na »turistični« vidik pri-
7 S tujimi popotniki po Krasu se izčrpno ukvarja Trevor R. Shaw. Glej seznam literature.
227
Pred obdobjem modernizacije, pred izgradnjo novih kopenskih in
morskih prometnih povezav(parnim strojem), ki so bistveno spremenile na-
čin in značilnosti potovanja, je kraška pokrajina s svojimi naravnimi poseb-
nostmi že pritegovala številne popotnike, grandtouriste, avanturiste in izo-
bražence. Le-ti so pogosto beležili utrinke in vtise svojih potovanj ter jih po
vrnitvi domov nemalokrat tudi objavljali v obliki dnevnikov in potopisov, s
pomočjo katerih pridemo do pričevanj iz preteklosti. V pričevanjih lahko sle-
dimo stiku in doživetemu spominu na pokrajino, preko katere je potnik po-
toval (Cvirn in Studen, 2001). Na podlagi njihovih pisnih pričevanj, ki so pri
raziskovanju »uveljavljen tip zgodovinksih vrov v socialni in antropološki
zgodovini« (Carmichael, 1991, 41), lahko izvemo, v kolikšni meri so se itine-
rariji popotnikov usmerjali čez Kras, če so se in kateri so bili tisti dejavniki
privlačnosti, ki so jih privabili na omenjeno območje.
Kljub zanimivim in včasih strašljivim funkcijam, ki so jih imele jame,
je bil za tuje popotnike, ki niso bili neobčutljivi za podobe, videne v jamah,
osrednji motiv obiska zlasti znanstvene, raziskovalne in avanturistične nara-
ve. Vendar se je potrebno zavedati pomanjkljivosti opisov, ki sicer nudijo po-
datke in opise o načinu življenja neke družbe, vendar velikokrat razkrivajo
lasten pogled na nedomače okolje, obenem pa mentaliteto in izobrazbo opa-
zovalca in opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega sloja in s te
perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih opazuje na potovanju. Pri opisih je
pogosto opaziti tudi vpliv predhodnikov in sodobnikov, ki so o teh krajih že
poročali, kar je na svoj način vplivalo na predstave obiskovalcev, saj so že pred
prihodom v določen kraj lahko o njem imeli izoblikovano podobo. Pogosto se
je tudi zgodilo, da so pisci prepisovali zapise svojih predhodnikov in opisanih
krajev morebiti niso obiskali. Za vir informacij so poleg tega imeli tudi lokal-
ne gostilničarje. Pri uporabi potopisov kot zgodovinskih virov pa se je potreb-
no zavedati, da je vprašanje »zaznavanja dejanskosti, oddaljenosti doživetja,
skratka, sporočilnost potopisov […] treba kritično pretehtati in ovrednotiti«
(Studen, 2009, 105).
Potopisi in dnevniki, ki so jih popotniki objavljali, se med seboj razli-
kujejo glede na način pisanja, percepcije, izkušnje in interese. Tako lahko pri
številnih opisih poti obravnavanih destinacij zasledimo kritični pristop do
gostiln, poti, ponudbe, dostopnosti in do načina življenja lokalnega prebival-
stva. Območje Krasa ni bilo izjema. Pričevanja popotnikov, ki so potovali čez
to območje, so že v veliki meri obravnavana in objavljena (glej Shaw,7 Shaw in
Adam, Carmichael, Levental). Osredotočali smo se na »turistični« vidik pri-
7 S tujimi popotniki po Krasu se izčrpno ukvarja Trevor R. Shaw. Glej seznam literature.
227
