Page 229 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 229
pod zemljo
Vipave in Gorice proti Italiji. Popotniki so se na poti ustavljali v krajih, kjer je
bila neka lokalna specifika vredna obiska. Jame so bile nasploh osrednji vidik
privlačnosti obravnavanega območja.

Grandtouristi in drugi tuji popotniki predindustrijske dobe so na ob-
močje Krasa prihajali večinoma z območja Anglije, Nemčije, Francije, Avstri-
je in Italije. Nekateri izmed njih so samo prečkali omenjena ozemlja, drugi so
se namenoma napotili v kraj, po že vnaprej določenem itinerariju. Med naj-
znamenitejše angleške popotnike novega veka sodi Walter Pope, profesor na
Oxfordu ter eden prvih članov angleške Royal Society (Kraljeva družba), ki se
je leta 1664 ustavil tudi v idrijskem rudniku živega srebra. Ohranjen je njegov
podpis v knjigi gostov na idrijskem gradu (Levental, 1989). Edward Brown,
član Kraljeve družbe in zdravnik, je preko slovenskega območja potoval leta
1669. Na svoji poti je obiskal tudi Idrijo, Gorico in Cerkniško jezero. Po pov-
ratku je objavil potopis A Brief Account of Some Travels, ki je bil takrat za tuje
popotnike edini dostopni angleški vir o slovenskih krajih (Brown, 1685; Sta-
nonik, 1992). Brown je v svojem delu opisal potovanje in zabeležil svoja opaža-
nja na poti. Pri svojih opisih je bil natančen, pozornost je posvečal opisovanju
pokrajine in pojavov, kakor na primer Cerkniškega jezera, njegovih značil-
nosti, živalstva in ribolova,8 ter se zanimal za šege in navade tamkajšnjih pre-
bivalcev. V Cerknici ga je gostil »Richter« oziroma sodnik Andreas Wiser.
Browna je želja po ogledu rudnika živega srebra pripeljala v Idrijo, kjer je na
gradu v vpisni knjigi videl vpisana le dva Angleža, eden od njiju je bil Pope.9
Pot ga je nato vodila proti Gorici (Brown, 1685, 80–83). Brown je navajal tudi
»slovanska« poimenovanja krajev in pojavov; »slovanski« jezik, »sclavoni-
an«, se mu je zdel nenavaden.

V 17. stoletju ne moremo mimo omembe domačega raziskovalca Jane-
za Vajkarda Valvasorja, ki je v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689) podrobno
opisoval Kras in njegove naravne znamenitosti in posebnosti. V svojem delu
opisuje okoli 70 jam, med njimi je po njegovem mnenju Postojnska največja in
najdaljša ter najstrahotnejša (Savnik, 1958, 138). Poleg Kircherja je tudi on opi-
sal Škocjanske in narisal dve veliki dolini (Shaw, 1998, 237). S svojim delom je

8 »This Lake is about two German miles long, and one broad, encompassed with Hills at some dis-
tance, an upon the South-side lies a Forest part of Birnbaumer Forest, which extends a great way,
wherein are many Dear, wild Boars, Foxes, Wolves and Beards«. »Every year in some part of the
Month of June, the water of this Lake descends under-ground through many great holes at the
bottoms; and in the Months of September returns again by the same holes« (Brown, 1685, 80).

9 »Those Strangers who come into the Castle of Idria, have their names set down in a Register-
Book, with the Country of which they are Natives, an the Catalogues is large, but of English men
there are few; of late years only Mr. Evelyn and Dr. Pope [ki je bil v Idriji leta 1664, op. P. K.], with
their Company« (Brown, 1685, 83).

229
   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233   234