Page 314 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 314
turizem v avstrijskem primorju
in modnimi smernicami postali zanimivi za to razvijajočo se dejavnost. V
okviru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turi-
stičnih destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obrav-
navanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer ter-
malni, morski (klimatsko-kopališki in zimsko-poletni) ter jamski. Prvi dve
obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in
dognanji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alp-
skem prostoru. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja
posebnost, saj gre za obliko turizma, ki se je lahko pojavila le na območju,
kjer so prisotni kraški pojavi. Za jamski turizem velja, da se je najprej razvil
na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistični
razvoj posameznih krajev. Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodo-
vinsko analizo turističnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turiz-
ma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obrav-
navo turističnega razvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so
razvoj tudi omogočili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki tu-
rističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, ka-
kor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sek-
torja ter drugi, prisotni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili
med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj zna-
čajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih ti-
pov turističnih destinacij.
Toplice
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel intenzivne-
je razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, kot ugotavljamo na prime-
ru obravnave toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na ob-
močju Primorja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma,
čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Sloven-
skem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravlje-
nje različnih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stro-
ka pripisala tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki,
in pričevanja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k in-
vestiranju v to dejavnost. Vendar so toplice konkretneje in uspešneje zaživele
šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništvo in so prešle v
314
in modnimi smernicami postali zanimivi za to razvijajočo se dejavnost. V
okviru (gospodarske) zgodovine turizma obstaja razčlenitev tipologij turi-
stičnih destinacij, ki so se razvile v obdobju modernega turizma. Na obrav-
navanem območju so bile prisotne različne tipologije turizma, in sicer ter-
malni, morski (klimatsko-kopališki in zimsko-poletni) ter jamski. Prvi dve
obliki sta bili v svojih začetnih fazah povezani z zdravstvenimi normami in
dognanji na področju medicine, kar je veljalo tudi za obliko turizma v alp-
skem prostoru. Jamski turizem, ki se je razvil v tem prostoru, pa predstavlja
posebnost, saj gre za obliko turizma, ki se je lahko pojavila le na območju,
kjer so prisotni kraški pojavi. Za jamski turizem velja, da se je najprej razvil
na Slovenskem.
Razvoj posameznih oblik turizma, termalnega, morskega in jamske-
ga, smo preučili na podlagi metodološkega pristopa gospodarske zgodovine,
z identifikacijo gospodarskih in drugih dejavnikov, ki so vplivali na turistični
razvoj posameznih krajev. Pričujoča raziskava je bila osredotočena na zgodo-
vinsko analizo turističnega razvoja v obdobju od začetkov modernega turiz-
ma do pričetka prve svetovne vojne. Metodološko se je osrediščila na obrav-
navo turističnega razvoja s preverjanjem prisotnosti in vpliva dejavnikov, ki so
razvoj tudi omogočili ali spodbudili. Analizirali smo, ali so bili dejavniki tu-
rističnega razvoja, ki jih prepoznavajo gospodarski zgodovinarji turizma, ka-
kor so medicina, nova prometna sredstva, investicije javnega in zasebnega sek-
torja ter drugi, prisotni tudi na območju Avstrijskega primorja ter ali so bili
med seboj prepleteni in kako so vplivali na turistični razvoj med seboj zna-
čajsko sorodnih lokacij (Opatija, Gradež, Portorož), obenem pa različnih ti-
pov turističnih destinacij.
Toplice
Moderni turizem se je na območju Avstrijskega primorja pričel intenzivne-
je razvijati tekom 19. stoletja. Termalni turizem je, kot ugotavljamo na prime-
ru obravnave toplic Sv. Štefana, podobno kakor drugod po Evropi tudi na ob-
močju Primorja nastopal kot ena prvih pojavnih oblik modernega turizma,
čeprav v precej skromnejših razmerah kot drugod v monarhiji ali na Sloven-
skem (npr. Karlovy Vary, Rogaška Slatina). V toplicah so prakticirali zdravlje-
nje različnih obolenj na podlagi zdravilnih učinkov, ki jih je medicinska stro-
ka pripisala tamkajšnji žvepleni vodi. Analize, ki so jih opravljali zdravniki,
in pričevanja o pozitivnih izidih zdravljenja so lastnike toplic spodbudili k in-
vestiranju v to dejavnost. Vendar so toplice konkretneje in uspešneje zaživele
šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je rešil problem lastništvo in so prešle v
314
