Page 18 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 18
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
3. pridobitev mednarodne profesionalne akreditacije,3
4. analiza kakovosti obstoječe programske ponudbe4 in
5. uvajanje interdisciplinarnih znanj5 (Projekt: »Razvijanje kulture kakovosti in odlič-
nosti delovanja UP«, 2012).
Monografija, ki je pred vami, je rezultat podaktivnosti, ki so se izvajale pod okri-
ljem četrte aktivnosti, tj. analize kakovosti obstoječe programske ponudbe. V želji po ce-
loviti analizi ustreznosti študijskih programov, ki se izvajajo v okviru Univrze na Primor-
skem, smo posebno pozornost namenili razumevanju kakovosti visokega šolstva tako na
makro kot tudi na mikro ravni. Uvodni prispevki predstavljajo kvantitativne in kvalita-
tivne kazalnike o razvitosti (evropskega in) slovenskega visokega šolstva. Skozi prodorno
misel avtorjev prispevkov je moč zaznati bistvo problematike razvijanja kakovosti v sloven-
skem visokem šolstvu. V uvodnih prispevkih je izpostavljena (samo)kritična polemika o ra-
zumevanju in uresničevanju kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, ki primarno
temelji na številnih »evropskih« kazalnikih. Slednjii pa dajejo ključen pomen merljivim
elementom »outputa« in uporabnosti le-tega za potrebe konkurenčnosti slovenskega go-
spodarstva. Polemike o obstoju diskrepance med kazalniki kakovosti slovenskega visoke-
ga šolstva na eni in gospodarskem razvoju na drugi strani postavljajo zrcalo tako »policy
makerjem« kot tudi visokošolskim delavcem. Ni se moč izogniti vtisu o pozivu vsem ak-
terjem, da razmislijo o pomenu in vlogi visokega šolstva pri nadaljnjem razvoju slovenskega
(gospodarskega, kulturnega in družbenega) prostora.
Implementacija odgovorov na uvodna vprašanja se odraža skozi prispevke, ki opisu-
jejo kakovost analiziranih prvo- in drugostopenjskih študijskih programov Univerze na
Primorskem s področja humanistike, turizma, managementa, zdravstva in izobraževanja.
Empirične analize, ki so bile izvedene na različnih deležnikih visokega šolstva (študentih,
zaposlenih, diplomantih in potencialnih zaposlovalcih), kažejo na kompleksnost omenjene
tematike. Celostnega razvijanja kakovosti v okviru študijskih programov si namreč ni mo-
goče predstavljati v ozkih krogih visokošolskih delavcev, ampak zahteva poglobljeno ana-
lizo. Resno oblikovanje študijskih programov zahteva poglobljeno analizo (dolgoročnih)
trendov (predsem z vidika potreb družbe in gospodarstva) in upoštevanje percepcije vseh,
katerih interesi se (ne)posredno stikajo pod okriljem določenega študijskega programa. Ob
tem pa se je potrebno zavedati dejstva, da je vsebina študijskega programa živa materija, ki
se ne zapiše enkrat za vselej, ampak zahteva kontinuiran razmislek o ciljih, kompetencah,
vsebinah, zaposljivosti itd.
Avtorji prispevkov se zavedamo, da z monografijo, ki je pred vami, ne bomo enkrat za
vselej razrešili problema kakovosti slovenskega visokega šolstva in analiziranih študijskih
programov. Naša želja pa je, da bi monografija pomenila pomemben korak pri kontinui-
ranem razvijanju kakovosti izobraževalne dejavnosti tako na Univerzi na Primorskem kot
tudi v slovenskem univerzitetnem prostoru.
3 Fakulteta za management Univerze na Primorskem se je v okviru projekta potegovala za pridobitev mednaro-
dne akreditacije švicarske akreditacijske organizacije FIBAA za podiplomski študijski program 2. stopnje.
4 V času izvedbe projekta je bilo analiziranih 36 študijskih programov članic Univerze na Primorskem.
5 Aktivnost uvajanja interdisciplinarnih znanj je vključevala oblikovanje vsebinskih podlag in učnih načrtov za
19 izbirnih predmetov, in sicer: 8 predmetov s področja ekonomije in podjetništva ter 11 predmetov s področja
naravoslovja in tehnike.
16
3. pridobitev mednarodne profesionalne akreditacije,3
4. analiza kakovosti obstoječe programske ponudbe4 in
5. uvajanje interdisciplinarnih znanj5 (Projekt: »Razvijanje kulture kakovosti in odlič-
nosti delovanja UP«, 2012).
Monografija, ki je pred vami, je rezultat podaktivnosti, ki so se izvajale pod okri-
ljem četrte aktivnosti, tj. analize kakovosti obstoječe programske ponudbe. V želji po ce-
loviti analizi ustreznosti študijskih programov, ki se izvajajo v okviru Univrze na Primor-
skem, smo posebno pozornost namenili razumevanju kakovosti visokega šolstva tako na
makro kot tudi na mikro ravni. Uvodni prispevki predstavljajo kvantitativne in kvalita-
tivne kazalnike o razvitosti (evropskega in) slovenskega visokega šolstva. Skozi prodorno
misel avtorjev prispevkov je moč zaznati bistvo problematike razvijanja kakovosti v sloven-
skem visokem šolstvu. V uvodnih prispevkih je izpostavljena (samo)kritična polemika o ra-
zumevanju in uresničevanju kakovosti v slovenskem visokošolskem prostoru, ki primarno
temelji na številnih »evropskih« kazalnikih. Slednjii pa dajejo ključen pomen merljivim
elementom »outputa« in uporabnosti le-tega za potrebe konkurenčnosti slovenskega go-
spodarstva. Polemike o obstoju diskrepance med kazalniki kakovosti slovenskega visoke-
ga šolstva na eni in gospodarskem razvoju na drugi strani postavljajo zrcalo tako »policy
makerjem« kot tudi visokošolskim delavcem. Ni se moč izogniti vtisu o pozivu vsem ak-
terjem, da razmislijo o pomenu in vlogi visokega šolstva pri nadaljnjem razvoju slovenskega
(gospodarskega, kulturnega in družbenega) prostora.
Implementacija odgovorov na uvodna vprašanja se odraža skozi prispevke, ki opisu-
jejo kakovost analiziranih prvo- in drugostopenjskih študijskih programov Univerze na
Primorskem s področja humanistike, turizma, managementa, zdravstva in izobraževanja.
Empirične analize, ki so bile izvedene na različnih deležnikih visokega šolstva (študentih,
zaposlenih, diplomantih in potencialnih zaposlovalcih), kažejo na kompleksnost omenjene
tematike. Celostnega razvijanja kakovosti v okviru študijskih programov si namreč ni mo-
goče predstavljati v ozkih krogih visokošolskih delavcev, ampak zahteva poglobljeno ana-
lizo. Resno oblikovanje študijskih programov zahteva poglobljeno analizo (dolgoročnih)
trendov (predsem z vidika potreb družbe in gospodarstva) in upoštevanje percepcije vseh,
katerih interesi se (ne)posredno stikajo pod okriljem določenega študijskega programa. Ob
tem pa se je potrebno zavedati dejstva, da je vsebina študijskega programa živa materija, ki
se ne zapiše enkrat za vselej, ampak zahteva kontinuiran razmislek o ciljih, kompetencah,
vsebinah, zaposljivosti itd.
Avtorji prispevkov se zavedamo, da z monografijo, ki je pred vami, ne bomo enkrat za
vselej razrešili problema kakovosti slovenskega visokega šolstva in analiziranih študijskih
programov. Naša želja pa je, da bi monografija pomenila pomemben korak pri kontinui-
ranem razvijanju kakovosti izobraževalne dejavnosti tako na Univerzi na Primorskem kot
tudi v slovenskem univerzitetnem prostoru.
3 Fakulteta za management Univerze na Primorskem se je v okviru projekta potegovala za pridobitev mednaro-
dne akreditacije švicarske akreditacijske organizacije FIBAA za podiplomski študijski program 2. stopnje.
4 V času izvedbe projekta je bilo analiziranih 36 študijskih programov članic Univerze na Primorskem.
5 Aktivnost uvajanja interdisciplinarnih znanj je vključevala oblikovanje vsebinskih podlag in učnih načrtov za
19 izbirnih predmetov, in sicer: 8 predmetov s področja ekonomije in podjetništva ter 11 predmetov s področja
naravoslovja in tehnike.
16
