Page 21 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 21
Deformacija izobraževalne vertikale
in njen vpliv na kakovost študija
v Republiki Sloveniji
Urban Vehovar
Uvod
Ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ko obravnavamo razmerje med kakovostjo
in odličnostjo delovanja katerekoli visokošolske izobraževalne organizacije, je vprašanje o
razmerju med celotno izobraževalno vertikalo ter potrebami družbe, gospodarstva ter, ne-
nazadnje, prebivalstva določene države. Govorimo lahko tudi o tem, ali ima država vzpo-
stavljeno smiselno izobraževalno politiko, ki ne proizvaja odvečnih in dolgoročno neza-
posljivih diplomantov. Med drugim moramo poskusiti odgovoriti tudi na vprašanje, aIi
je izobraževanje v Republiki Sloveniji dovolj kakovostno, da omogoča osebnostno rast ter
spodbuja ustvarjalnost ne samo šolajoče se mladine, temveč prebivalstva v celoti.
Postavljam tezo, da je izrazito visok delež študentk in študentov, ki se šolajo v slovenskih
visokošolskih izobraževalnih organizacijah s stališča kakovosti študija izrazito škodljiv. Kaže,
da prevzema izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji na svojih višjih stopnjah funkcijo po-
mirjanja socialnih napetosti: visok delež vpisanih in šolajočih se študentov družboslovja in hu-
manistike preobremenjuje visokošolske predavatelje, obenem pa dovoljuje, da se na univerze
vpisujejo posameznice in posamezniki, ki študija ne zmorejo. Visokošolski predavatelji se na
pritiske števila in padec kakovosti študija, ki ga je razbrati na ravni povprečnih dosežkov štu-
dentov, odzovejo z nižanjem kriterijev, ki jih uporabljajo pri ocenjevanju študijskih dosežkov.
S stališča blaženja socialnih napetosti je izobraževalni egalitarizem sicer vsaj pogoj-
no opravičljiv, vendar je že na srednji rok, še bolj pa se bo to odrazilo na daljši rok, privedel
do padca kakovosti študija v vseh visokošolskih izobraževalnih organizacijah. Brez dvoma
se bo padec kakovosti študija odrazil v nižji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter
padcu blaginje. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da celotna izbraževalna vertikala pod-
pira predvsem povprečne ter podpovprečne posameznice in posameznike, nikakor pa ne
spodbuja zavzetih ter nadarjenih.
Kazalci neskladja med outputi izobraževalnega sistema
ter potrebami družbe in gospodarstva
V nadaljevanju bo najprej prikazana raven konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primer-
javi z outputi slovenskega izobraževalnega sistema. Nato bo predstavljena teorija različic kapi-
19
in njen vpliv na kakovost študija
v Republiki Sloveniji
Urban Vehovar
Uvod
Ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ko obravnavamo razmerje med kakovostjo
in odličnostjo delovanja katerekoli visokošolske izobraževalne organizacije, je vprašanje o
razmerju med celotno izobraževalno vertikalo ter potrebami družbe, gospodarstva ter, ne-
nazadnje, prebivalstva določene države. Govorimo lahko tudi o tem, ali ima država vzpo-
stavljeno smiselno izobraževalno politiko, ki ne proizvaja odvečnih in dolgoročno neza-
posljivih diplomantov. Med drugim moramo poskusiti odgovoriti tudi na vprašanje, aIi
je izobraževanje v Republiki Sloveniji dovolj kakovostno, da omogoča osebnostno rast ter
spodbuja ustvarjalnost ne samo šolajoče se mladine, temveč prebivalstva v celoti.
Postavljam tezo, da je izrazito visok delež študentk in študentov, ki se šolajo v slovenskih
visokošolskih izobraževalnih organizacijah s stališča kakovosti študija izrazito škodljiv. Kaže,
da prevzema izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji na svojih višjih stopnjah funkcijo po-
mirjanja socialnih napetosti: visok delež vpisanih in šolajočih se študentov družboslovja in hu-
manistike preobremenjuje visokošolske predavatelje, obenem pa dovoljuje, da se na univerze
vpisujejo posameznice in posamezniki, ki študija ne zmorejo. Visokošolski predavatelji se na
pritiske števila in padec kakovosti študija, ki ga je razbrati na ravni povprečnih dosežkov štu-
dentov, odzovejo z nižanjem kriterijev, ki jih uporabljajo pri ocenjevanju študijskih dosežkov.
S stališča blaženja socialnih napetosti je izobraževalni egalitarizem sicer vsaj pogoj-
no opravičljiv, vendar je že na srednji rok, še bolj pa se bo to odrazilo na daljši rok, privedel
do padca kakovosti študija v vseh visokošolskih izobraževalnih organizacijah. Brez dvoma
se bo padec kakovosti študija odrazil v nižji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter
padcu blaginje. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da celotna izbraževalna vertikala pod-
pira predvsem povprečne ter podpovprečne posameznice in posameznike, nikakor pa ne
spodbuja zavzetih ter nadarjenih.
Kazalci neskladja med outputi izobraževalnega sistema
ter potrebami družbe in gospodarstva
V nadaljevanju bo najprej prikazana raven konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v primer-
javi z outputi slovenskega izobraževalnega sistema. Nato bo predstavljena teorija različic kapi-
19
