Page 97 - Panjek, Aleksander. 2015. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Unvierze na Primorskem, Koper.
P. 97
koprski in beneški odziv, preiskava in proces
nik Matthio Russignan ter »kmetovalca« (lavorador di terra) Iseppo Vascot-
to in Zuane Manzuol. Komit Giorgilà si je najprej dal prinesti »bokal vina«,
ki mu ga je prodal Ivan iz Šibenika, gostilničar v Izoli, nato se je dal zapelja-
ti do Strunjana. Tu je stopil s čolna in z duhovnikom Russignanom obiskal
»strunjansko mater božjo, da bi dobil odpustek« (lo butammo alla madon-
na de Strugnan a tuor la perdonanza /…/ l’andò alla madonna de Strugnan a
tour il perdon). Po tem se je ponovno vkrcal na čoln in zapeljali so ga do Pira-
na, kjer se je dal izkrcati pri tamkajšnji ladjedelnici pri Sv. Bernardinu, po dru-
gih pričanjih pa nekje v mestu (se ha fatto butar a S. Bernardin /…/ lo butasse-
mo ai squeri a Piran /…/ si ha fatto butar, a una ruia, et non ha volesto andar
al porto …lo butassemo su una vica a Piran). Komit naj bi povedal le, da »če
bi bil na galeji, bi ga narezali na kose«, in da si je »po naključju rešil življen-
je« (disse solamente che se l‘era in galia lo haverian tagliado a pezzi /…/ disse,
che l‘era comito di questa galia et che haveva scappolado la vita). A preiskovalca
je posebej zanimalo, ali je odnesel kaj denarja z oropane galeje. Po pričevan-
ju gostilničarja Ivana iz Šibenika in čolnarja Geronima Gerella naj bi namreč
duhovnik Matthio Russignan povedal, da se mu je videlo, kako je imel v hla-
čah poln žep denarja, saj se mu je poznalo vse do kolena. Russignan se je o tem
izrazil slikovito: »V čolnu smo imeli zaklad« (il prete mi ha detto, havevemo il
figo in barca, perche l‘ haveva li soldi a basso nelle braghesse /…/ disse che li pare-
va, che l’ havesse dei danari nelle braghesse verso lj Zinochi). Vendar so na zasli-
šanju vsi zatrdili, da je to povedal duhovnik, a sami niso opazili denarja, razen
tega, ki ga je imel komit Giorgilà s Krete v torbici, da jih je plačal z enim sku-
dom in vprašal, ali je dovolj. Duhovnik Russignan pa se na Foscarinijev strogi
poziv na zaslišanje ni odzval.27
Čeprav so sklepi predvidevali, da se postopek prične tudi v odsotnosti
obdolžencev, so bila zaslišanja soprakomitov v Benetkah izvedena šele več kot
leto dni po dogodku, saj sta preiskovanca Alvise Marcello in Nicolo Zen za-
prosila in pridobila odlog obravnave zato, da sta lahko izpeljala svoje vojaške
naloge v Sredozemlju. Obema je beneški senat priznaval, da v javno korist
načelujeta galejama, potrebnima v boju proti gusarjem v Levantu.28 Antonio
Loredan se je pri avogadorju Foscariniju zglasil ne osem, temveč okoli štiri-
deset dni po uporu (10. junija 1605) in prejel navodilo, naj do drugačnega uka-
27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32v–33; Zuanne da Sebenico hosto a Isola (Koper, 8. maj
1605); prav tam, f. 54, Geronimo Gerello da Isola, saliner, et barcarolo (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f.
54v, Iseppo Vascoto da Isola, Lavorador di terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Zuane Manzuol de
Isola, Lavorador de terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Michiel calegher da Udene habita a Isola
(Koper, 9. maj 1605).
28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15, 19, 37–39.
97
nik Matthio Russignan ter »kmetovalca« (lavorador di terra) Iseppo Vascot-
to in Zuane Manzuol. Komit Giorgilà si je najprej dal prinesti »bokal vina«,
ki mu ga je prodal Ivan iz Šibenika, gostilničar v Izoli, nato se je dal zapelja-
ti do Strunjana. Tu je stopil s čolna in z duhovnikom Russignanom obiskal
»strunjansko mater božjo, da bi dobil odpustek« (lo butammo alla madon-
na de Strugnan a tuor la perdonanza /…/ l’andò alla madonna de Strugnan a
tour il perdon). Po tem se je ponovno vkrcal na čoln in zapeljali so ga do Pira-
na, kjer se je dal izkrcati pri tamkajšnji ladjedelnici pri Sv. Bernardinu, po dru-
gih pričanjih pa nekje v mestu (se ha fatto butar a S. Bernardin /…/ lo butasse-
mo ai squeri a Piran /…/ si ha fatto butar, a una ruia, et non ha volesto andar
al porto …lo butassemo su una vica a Piran). Komit naj bi povedal le, da »če
bi bil na galeji, bi ga narezali na kose«, in da si je »po naključju rešil življen-
je« (disse solamente che se l‘era in galia lo haverian tagliado a pezzi /…/ disse,
che l‘era comito di questa galia et che haveva scappolado la vita). A preiskovalca
je posebej zanimalo, ali je odnesel kaj denarja z oropane galeje. Po pričevan-
ju gostilničarja Ivana iz Šibenika in čolnarja Geronima Gerella naj bi namreč
duhovnik Matthio Russignan povedal, da se mu je videlo, kako je imel v hla-
čah poln žep denarja, saj se mu je poznalo vse do kolena. Russignan se je o tem
izrazil slikovito: »V čolnu smo imeli zaklad« (il prete mi ha detto, havevemo il
figo in barca, perche l‘ haveva li soldi a basso nelle braghesse /…/ disse che li pare-
va, che l’ havesse dei danari nelle braghesse verso lj Zinochi). Vendar so na zasli-
šanju vsi zatrdili, da je to povedal duhovnik, a sami niso opazili denarja, razen
tega, ki ga je imel komit Giorgilà s Krete v torbici, da jih je plačal z enim sku-
dom in vprašal, ali je dovolj. Duhovnik Russignan pa se na Foscarinijev strogi
poziv na zaslišanje ni odzval.27
Čeprav so sklepi predvidevali, da se postopek prične tudi v odsotnosti
obdolžencev, so bila zaslišanja soprakomitov v Benetkah izvedena šele več kot
leto dni po dogodku, saj sta preiskovanca Alvise Marcello in Nicolo Zen za-
prosila in pridobila odlog obravnave zato, da sta lahko izpeljala svoje vojaške
naloge v Sredozemlju. Obema je beneški senat priznaval, da v javno korist
načelujeta galejama, potrebnima v boju proti gusarjem v Levantu.28 Antonio
Loredan se je pri avogadorju Foscariniju zglasil ne osem, temveč okoli štiri-
deset dni po uporu (10. junija 1605) in prejel navodilo, naj do drugačnega uka-
27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32v–33; Zuanne da Sebenico hosto a Isola (Koper, 8. maj
1605); prav tam, f. 54, Geronimo Gerello da Isola, saliner, et barcarolo (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f.
54v, Iseppo Vascoto da Isola, Lavorador di terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Zuane Manzuol de
Isola, Lavorador de terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Michiel calegher da Udene habita a Isola
(Koper, 9. maj 1605).
28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15, 19, 37–39.
97
