Page 205 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 205
premili z izbranimi jedmi in pijačami. V gastronom- popraćena odabranim jelima i pićem. U gastronomskom
ski dediščini, kot posebno in lokalno specifično obliko nasljeđu, kao posebnom i lokalno specifičnom obliku
ponudbe hrane in pijače velja izpostaviti šagre in osmice. ponude hrane i pića, valja istaknuti proštenja i „osmice“.
Šagra je bila najpomembnejši cerkveni, vaški praznik, po- Proštenje je bilo najvažniji crkveni, seoski praznik, pove-
vezan z godom vaškega svetnika. Praznik so tradicional- zan s imendanom seoskog sveca. Praznik su tradicionalno
no praznovali z vaškim plesom. Vaščanke t. i. »kulačrce« obilježavali uz seoski ples. Seljanke tzv. „kulačrce“ ispe-
so napekle in prodajale pecivo ter druge dobrote, na pra- kle su i prodavale pecivo i druge specijalitete. U vrijeme
zniku pa seveda ni manjkalo domačega vina – predvsem praznika, naravno, nije nedostajalo domaćeg vina – prije
refoška in malvazije. Drugo, lokalno specifično ponudbo svega refoška i malvazije. Drugu lokalno specifičnu po-
tradicionalne gastronomije predstavljajo osmice. Osmi- nudu tradicionalne gastronomije predstavljaju „osmice“.
ca je posebna oblika prodaje vina na domu (v kleti), ki „Osmica“ je poseban oblik prodaje vina kod kuće (u po-
omogoča, da vinogradnik osem dni na leto neobdavčeno drumu), koji vinogradaru omogućuje neoporezivu proda-
prodaja presežke starega vina. Osmice (prvotno zgolj vi- ju viška starog vina osam dana u godini. „Osmice“ (prvo-
notoči) predstavljajo eno izmed prvih oblik organizirane bitno samo vinotočje) predstavljaju jedan od prvih oblika
prodaje pijač, kasneje tudi hrane.8 Šagre in osmice so organizirane prodaje pića, a kasnije i hrane8. Proštenja i
v Istri razširjene tudi danes, vendar pa hrupne večerne „osmice“ u Istri su raširene i danas, ali bučne večernje
zabave z bogato ponudbo najrazličnejših jedi in pijač, zabave s bogatom ponudom najrazličitijih jela i pića, koje
kakršne so v zadnjih desetletjih prišle v navado, našim su u zadnjim desetljećima postale uobičajene, naši preci
prednikom niso bile poznane.9 K razvoju gastronomije nisu poznavali9. Razvoju gastronomije u Istri nesumnjivo
v Istri so nedvomno pripomogle tudi Šavrinke. Istrske su pridonijele i Šavrinke. Istarske žene, koje su ime dobile
ženske, ki so ime dobile po istrskih gričih – Šavrinih, so po istarskim brdašcima – Šavrinima, u obalne su gradove
v obalna mesta hodile prodajat domače pridelke. Glede na dolazile prodavati domaće proizvode. Imena su dobivale s
vrsto artikla so dobile z njim povezano ime: »mlekrce«, obzirom na vrstu artikla: „mljekarice“, „jajarice“, „kruha-
»jajčrce«, »kruhrce«. Dejavnost Šavrink je predstavljala rice“. Djelatnost Šavrinki predstavljala je iznimno važnu
izjemno pomembno gospodarsko dejavnost, ki se je izva- gospodarsku djelatnost, koja se provodila sve do kraja
jala vse do konca druge svetovne vojne.10 drugoga svjetskog rata10.

Arhivsko gradivo iz tega obdobja je izjemno redko in Arhivska građa iz toga razdoblja iznimno je rijetka i nesa-
slabo ohranjeno. Prehrambno gostinstvo je večinoma čuvana. Prehrambeno je ugostiteljstvo većinom posredno
zgolj posredno omenjeno v različnih zgodovinskih vi- spomenuto u raznim povijesnim izvorima (statutima,
rih (statutih, listinah, knjigah). Gastronomijo v obdobju ispravama i knjigama). Gastronomiju u razdoblju srednjeg
Srednjega veka je preučeval tudi Pucer,11 ki navaja, da je vijeka proučavao je i Pucer11, koji navodi da je u zadnjim
bilo v zadnjih desetletjih 13. in prvih desetletij 14. sto- desetljećima 13. i prvim desetljećima 14. stoljeća ugosti-
letja gostinstvo v Piranu dokaj razmahnjeno. Krčme in teljstvo u Piranu bilo prilično rašireno. Krčme i ugosti-
gostišča so bila relativno številna, sicer pa se je njihovo teljski objekti bili su relativno brojni, a inače se njihov
število pogosto spreminjalo. Avtor (Pucer) navaja, da jih broj često mijenjao. Autor (Pucer) navodi da ih je u ono
je v tistem času obratovalo okoli 15, kakšno leto pa še več. doba radilo oko 15, a oko godinu dana još i više. Iz piran-
Iz piranskih Statutov,12 ki se hranijo v Piranskem Arhivu, skih Statuta12 koji se čuvaju u piranskom Arhivu, između
je med drugim razvidno, da so morali krčmarji prodajati ostalog je očigledno da su krčmari morali prodavati vino
vino po »pošteni« meri. V krčmah, imenovanih taberne, po „poštenoj“ mjeri. U krčmama, nazvanima tabernama,
so v glavnem prodajali in preprodajali vino. Odprte so bile uglavnom su prodavali i preprodavali vino. Bile su otvo-
čez dan do večernega zvonjenja, ob nedeljah pa krčmarji rene danju do večernjeg zvonjenja, a nedjeljom krčmari

205
   200   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210