Page 207 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 207
Obdobje Avstro-Ogrske monarhije 2. Razdoblje Austro-Ugarske Monarhije

2.1 Razvoj prehrambnega gostinstva v času Avstro- 2. 1 Razvoj prehrambenog ugostiteljstva u doba Austro-
Ogrske monarhije Ugarske Monarhije

Turizem in posledično prehrambno gostinstvo na slo- Turizam i posljedično prehrambeno ugostiteljstvo na
venski Obali sta se intenzivno začela razvijati v času slovenskoj obali su se intenzivno počeli razvijati u doba
Avstro-Ogrske (v nadaljevanju: A-O), konec 19. stoletja. Austro-Ugarske (u nastavku: A–U) , krajem 19. stoljeća.
Turizem, ki je do tedaj veljal izključno za privilegij ari- Turizam, koji se do tada smatrao isključivom privilegi-
stokracije, se je širil tudi med ostale družbene sloje. Iz jom aristokracije, širio se među ostale društvene slojeve.
arhivskih podatkov19 je razvidno, da je bilo na območju Arhivskih podaci19 pokazuju da je na području Portoro-
Portoroža že pred letom 1888 urejeno kopališče in nekaj ža prije 1888. godine bilo uređeno kupalište i nekoliko
manjših hotelov, številne vile in penzioni.20 Portorož je manjih hotela, brojne vile i pansioni20. Portorož je u tom
v tem obdobju slovel po zdraviliškem turizmu, medtem razdoblju bio poznat po lječilišnom turizmu, dok se na
ko se je na območju Izole in Kopra razvijal predvsem području Izole i Kopra razvijao prije svega izletnički i ku-
izletniški in kopališki turizem. O razvitosti kopališkega pališni turizam. O razvijenosti kupališnog turizma i osvi-
turizma in ozaveščenosti ljudi o kulturi prehranjevanja na ještenosti ljudi o kulturi prehrane na kupalištima svjedoči
kopališčih priča proglas, objavljen v koprskem glasilu La proglas objavljen u koparskom glasilu La Provincia 1870.
Provincia leta 1870, kjer so objavljena pravila za kopalce. godine, u kojem su objavljena pravila za kupače. Među
Med njimi lahko zasledimo tudi pravila, ki se nanašajo na njima možemo pronaći i pravila koja se odnose na kupa-
kopanje po uživanju hrane. Pravila se glase: »Izogibati se nje nakon jela. Pravila glase: „Izbjegavati kupanje još dva
kopanju še dve uri po hrani; v kolikor je nekdo šibkejšega sata nakon hrane; a ukoliko je netko lošijeg zdravlja, tri
zdravja tri ure po obroku; zdravi ljudje se lahko zjutraj sata nakon obroka; zdravi se ljudi ujutro mogu kupati i
kopajo tudi s polnim želodcem«.21 punog želuca.“21

Razvoj različnih oblik turizma je privedel do odprtja no- Razvoj različitih oblika turizma doveo je do otvaranja
vih gostinskih obratov, zaradi česar je gostinstvo postaja- novih ugostiteljskih objekata, zbog čega je ugostiteljstvo
lo vse pomembnejša gospodarska dejavnost.22 Letopis iz postajalo sve važnija gospodarska djelatnost22. Ljetopis iz
leta 1881 navaja, da se turizem v slovenskem primorju in 1881. godine navodi da se turizam u slovenskom primorju
celotni zahodni istrski obali šele rojeva.23 V letopisu so i na cijeloj zapadnoj istarskoj obali tek rađa23. U ljetopisu
posebej poudarjeni hoteli na slovenski obali,24 medtem ko su posebno navedeni hoteli na slovenskoj obali24, dok pre-
prehrambni obrati niso omenjeni.25 Prvo pisno omembo hrambeni objekti nisu navedeni25. Prvo pisano navođenje
prehrambnih obratov zasledimo šele v drugi izdaji turi- prehrambenih objekata možemo pronaći tek u drugom
stičnega in izletniškega vodiča za Trst in okolico iz leta izdanju turističkog i izletničkog vodiča za Trst i okolicu
1886. V vodiču je omenjena Izola kot prijetna izletniška iz 1886. godine. U vodiču je spomenuta Izola kao ugodna
točka Tržačanov, med gastronomskimi posebnostmi pa je izletnička točka Tršćana, a od gastronomskih je specijali-
posebej izpostavljeno vino prošek. teta poseban naglasak na vinu prošek.

O razvoju prehrambnega gostinstva kot gospodarske de- O razvoju prehrambenog ugostiteljstva kao gospodarske
javnosti priča tudi popis obrtnikov26 na območju Kopra iz djelatnosti svjedoče i popis obrtnika26 na području Kopra
leta 185427 ter zakonska ureditev gostinstva iz leta 1887.28 iz 1854. godine27 i zakonska regulacija ugostiteljstva iz
Iz popisa je razvidno, da je v Kopru delovalo 212 obrtni- 1887. godine28. Popis pokazuje da je u Kopru bilo aktivno
kov, med katerimi je bilo osem gostincev (2 slaščičarja, 212 obrtnika, među kojima je bilo osam ugostitelja (dva

207
   202   203   204   205   206   207   208   209   210   211   212