Page 26 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
ografsko sliko Istre. Leta po vojni, vse do leta 1954, so dvadesetim godinama bio već drugi egzodus koji je uvelike
bila v upravno-političnem smislu zaznamovana z mnogi- utjecao na demografsku sliku Istre. Godine nakon rata, sve
mi diplomatskimi aktivnostmi, katerih cilj je bil določiti do 1954. godine, u upravno-političkom smislu bile su obi-
mejo med tedanjo Jugoslavijo in Italijo (glej tudi Sliko 7). lježene mnogim diplomatskim aktivnostima, čiji je cilj bio
Kot rezultat so bili podpisani sporazumi v Beogradu junija odrediti granicu između tadašnje Jugoslavije i Italije (vidi
1945, v Devinu junija 1945, v Parizu februarja 1947 in v sliku 7). Kao rezultat su potpisani sporazumi u Beogradu
Londonu oktobra 1954.20 Zgodba o definiranju meje se je u lipnju 1945., u Duinu u lipnju 1945., u Parizu u veljači
dokončno končala šele s podpisom sporazuma v italijan- 1947. i u Londonu u listopadu 1954.20. Priča o definiranju
skem Osimu novembra leta 1975.21 granice konačno je završila tek potpisivanjem sporazuma u
talijanskom Osimu u studenome 1975. godine21.

Slika 7: Nekatere variante razmejitvene črte med Jugoslavijo in Italijo22
Slika 7: Neke varijante linije razgraničenja između Jugoslavije i Italije22

Obdobje je bilo do leta 1954 Razdoblje do 1954. godine bilo je
zaradi razdelitve Svobodnega posebno zahtjevno zbog podjele
tržaškega ozemlja (italijansko Slobodnog teritorija Trsta (tal.
Territorio Libero di Trieste) na Territorio Libero di Trieste) u zo-
cono A in B še posebej zahtevno. ne A i B. Slovenski i hrvatski dio
Slovenski in hrvaški del teritorija teritorija sjeverno od rijeke Mirne
severno od reke Mirne (Območje (područje Okraja Koper i Buje)
okraja Koper in Buje) je tvoril co- tvorio je zonu B. Slobodni teritorij
no B. Svobodno tržaško ozemlje Trsta nije bio državna tvorevina,
ni bila državna tvorba, čeprav je iako je imao svoju valutu, grb i
imelo svojo valuto, grb, zastavo, zastavu, što se razlikovalo među
kar pa se je med conama razliko- zonama. Zona A je bila pod jakim
valo. Cona A je bila močno pod utjecajem Italije, a zona  B pod
vplivom Italije, cona B pa pod utjecajem Jugoslavije, što se odra-
vplivom Jugoslavije, kar se je žavalo i u tihom poticanju demon-
odražalo tudi v tihem spodbuja- stracija na jednoj i drugoj strani.
nju demonstracij na eni in drugi Teritorij Istre izvan zone spadao
strani. Ozemlje Istre izven cone je u Kotar Pula, koji je bio niža
je spadalo v Kotar Pulj, ki je bil upravna razina od republike te je
nižja upravna raven od republike kasnije bio temelj za oblikovanje
in je bil pozneje osnova za obliko- Istarske županije23.
vanje Istrske županije.23

Po Londonskem sporazumu leta 1954 je cona A Svobo- Nakon Londonskog sporazuma 1954. godine zona  A
dnega tržaškega ozemlja pripadala Italiji, cona B pa Jugo- Slobodnog teritorija Trsta pripala je Italiji, a zona B Jugo-
slaviji, pri čemer je ta tudi v praksi uveljavila vse principe slaviji, pri čemu je Jugoslavija u praksi primjenjivala sve
socialističnega gospodarstva na teritoriju; velik del spre- principe socijalističkog gospodarstva na teritoriju, iako je
memb je slednja poskušala uvesti že do leta 1954.24 Istra mnogo tih principa pokušala uvesti već i prije 1954. godi-

26
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31